|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Lanzarote je najvzhodnejši od sedmih kanarskih otokov v Atlantskem oceanu in najbližnji Afriki. Otok se je začel turistično razvijati pred petnajstimi leti, po izgradnji letališča. Na otok se priseljujejo tujci, povečini iz hladnejših predelov Evrope in Amerike, ker je tu milo podnebje in od vseh kanarskih otokov najmanj vetroven. Temperatura skozi celo leto se giblje od 18 stopinj v zimskem času in do 36 stopin v poletnem času. Ime je dobil po mornarju, ki ga je prvi vrisal v zemljevid. Domačini ga imenujejo ognjeni otok, kjer še vedno delujejo podzemne sile. Površina otoka znaša 800 km2 in meri 60 km v dolžino ( jug - sever), 20 km v širino ( vzhod - zahod ). |
|
|
|
Na tako majhni površini je kar 300 vulkanov, ki pa ne presegajo 670 m nadmorske višine. Najvišji med njimi se imenuje Monte Corona, vulkan Simas del Diablo pa slavi po največjem in najglobjem kraterju. Prvi zapisi o izbruhih vulkanov na otoku so iz leta 1730, zadnji delujoči vulkan pa je vpisan leta 1824. |
|
|
|
|
|
Vulkani Lanzarota,
predstavljajo nenavadno lepoto otoka. Slikovito pokrajino, kjer ni
zelenja, sestavljajo menjajoče se barve lave in hrapavi, grobi puščavski
pesek. Ta barvitost se najčudoviteje kaže v naravnem parku TIMANFAYA, ki
je od leta 1995 proglašen za naravno dediščino, pod okriljem UNESCO. Ogled
je možen samo na hrbtih kamel ali posebno organizirano krožno vožnjo z
avtobusom, kajti po vsej površini parka je prepovedana hoja ali vožnja z
avtomobili. |
|
Na predelu kraterja vulkana Islote de Hilario za turiste, prikazujejo delovanje vulkana. Z vlivanjem vode v jašek, pri visoki umetno ustvarjeni temperaturi, v vrelišču najprej nastajajo plini in vodna para, ki v nekaj sekundah dobi moč in izbruha vodo visoko v zrak, tako kot delujoči vulkan žarečo lavo. Na otoku ni veliko rastlinja in s tem tudi ne živalstva, ne glede na to je hrana v hotelih raznolika, z veliko mesa, ribami, sadja in zelenjave. Na severnem delu otoka, pod vznožjem vulkanov, domačini gojijo koze in obdeljujejo rodovitno zemljo. Pridelujejo zelenjavo, največ krompirja in vina. Otočani so na svoje pridelano vino zelo ponosni in vse o zgodovini in predelavi vina, si turist lahko ogleda v muzeju Vinoelgrifo, kjer je še zanimiva zbirka keramike, umetniške slike španskih slikarjev, ter zanimivosti in običaji otočanov. |
|
|
Muzej se nahaja v glavnem mestu otoka Arrecife, z 45.000 prebivalci, ki je trgovsko in pristaniško središče, s skoraj 2 km dolgo promenado, ob lepo urejeni obali, do nasledjega manjšega naselja. Južno od letališča leži Puerto del Carmen, nekoč majhna ribiška vasica, ki se je v zadnjih letih razvila v prijetno turistično središče s številnimi hoteli, apartmaji, zgrajenimi v značilnem španskem stilu. Vzdolž obale se nahajajo številni bari, restavracije, diskoteke, butiki in različne trgovinice s spominki, vse kar potrebuje turist za prijeten dopust. V tem kraju sva bila nastanjena in ulica, kjer je stal hotel, se je imenovala Yugoslavija. Na otoku je še veliko zanimivosti, vendar naju je na ta otok pripeljalo bogatstvo mineralov, ki so vedno cilj najinega popotovanja. Turist, ki se zanima za vulkanologijo in geologijo pride tu na svoj račun. Za mobilnost sva najela manjši avto, najem za 6 dni stane 125 evrov. Ceste so po vsem otoku široke in lepo urejene. |
|
|
|
Naj vam povem, da sva imela veliko srečo pri iskanju mineralov. Najzanimivejše in bogato nahajališče mineralov, sva našla po naključju. Peljala sva se proti jugu do naselja Playa Blanca, kjer na vseh koncih gradijo in urejajo nove turistična naselja. Izkopane so bile številne gradbene jame in material, bazaltne kamenine, so odložili na kupe ob cesti. V votlinicah bazaltov se najdejo povečini kalcit in kristali iz skupine zeolitov. Zanimivi so primerki sferičnega kalcita, rumenkaste polkroglice,v premeru do 8 mm, ki so prevlečene z gladko, »porcelanasto« belo plastjo in pod UV svetlobo zažarijo močno belo in fosforiscirajo. Med zeolitnimi kristali prevladujejo v votlinicah phillipsit, chabazit in natrolit. V večjih gnezdih kristali natrolita prekrivajo kristale chabazita, v velikosti 3 do 5 mm. |
|
Tako so tudi na področju med vulkanom Montana Roya in svetilnikom na obali v dolžini 1km navoženi kosi bazaltnih kamenin, kjer se poleg že naštetih mineralov, najdejo kristali kalcita z romboedrsko obliko, v velikosti, tja do 2 cm. Midva sva na tem nahajališču našela lepe primerke kalcita z kloritno prevleko in igličaste kristale aragonita, v velikosti 3 cm. Otok Lanzarote je najbolj znan po nahajališču zelenega minerala olivina ali peridota, ki ga je moč najti na širšem območju otoka, posebno pa na območju delovanja mlajših vulkanov. Na zahodni obali Lanzarota so ob vulkanskih izbruhih tekle v morje velike količine lave, ki so ob močnih valovih oceana, otrdele v okamenele mase in oblikovale navpične stene, ter zanimive votline ob obali, ki jih Španci preprosto imenujejo, kar »kotli«. Mimo teh kotlov je speljana cesta, kjer so robniki iz lave in v njej zelo vidna »jedra« kristalov olivina, ki te pelje do nacionalnega parka Timanfaya. |
|
|
|
V predelu razgledne točke ob cesti, sva pregledala del reke lave in našla najlepša »jedra« kristalov olivina in posamezne »olivinske bombe«, ki sedaj krasijo najino zbirko. Za hojo po tem predelu, vam priporočam čevlje z debelejšim podplatom in veliko previdnosti pri hoji, med razpokami ostre in grobe lave. Nadaljevanje najinih raziskav, naju je pripeljalo do kraja, najbolj priljubljenega fotografskega motiva turistov, EL GOLFA. Vulkansko žrelo, ki ga je do polovice izpralo morje, je sedaj le še polkrog odprt proti morju. Greben s slikovito rdečo, rumeno steno in olivno zeleno jezero na dnu kraterja, očara vsakega obiskovalca. Področje spada že k nacionalnemu parku Timanfaya, zato je gibanje omejeno. Ob možnosti prehoda po sipki, zdrobljeni črni lavi, lahko opazimo svetleče, majhne olivno zelene okruške kristalov olivina. Iz njih domačini izdelujejo različne spominke, ki jih prodajajo turistom na tem kraju. |
|
Po zapiskih avtorja članka Wilfrida Ficherja v reviji Mineralien-Welt, ki opisuje najdbo mlečnega opala nemškega geologa Ertla iz leta 1988, na južnem delu otoka, sva se podala na verigo vulkanov Los Ajaches in Hacha Grande, z najstarejšimi kameninami na otoku. Mlečnega opala nisva našla, našla pa sva razpoke v kameninah, kjer je bil v obliki ledvic naložen modrikasti kalcedon in na njem priraščeni čisti kremenovi kristali, do velikosti 4 mm. Ta predel je zelo obsežen in hodiš kilometre, ne, da bi srečal človeka. Po dveh urah enolične hoje, pod močnim soncem in brez vsakršnje sence, sem se odločila zakampirati pred kaktusom, z užitnimi rdečimi plodovi in počakati na moža, ki je nadaljeval svojo raziskovalno pot po grebenu. Uživala sem v modrini neba in pogledu na širni Atlantik. |
|
|
Pri vračanju sva naletela
na opuščeni kamnolom, kjer so bili vidni beli pasovi »žile«, z majhnimi
kristali kalcita. Po takem dnevu je posebno osvežujoče plavanje v
kristalno čistem morju, na plaži Papagayo. Raziskovanje sva končala na
severnem delu otoka. Med hojo k solinam, pod vznožjem vulkana De Riscos,
sva našela v gmoti, ki se je odkrušila iz zgoraj ležečih sten, pahljačasto
zraščene kristale aragonita, velikosti 3 do 4 cm. Vulkansko steklo ali
obsidijan sva našla na plaži Playa de la Canteria, kjer ga močni valovi
odnašajo in prinašajo nazaj na obalo. Najvišja razgledna točka na tem
predelu, Miador del Rio, turistom odpira pogled na manjši otok Graciosa.
Tu sva midva zakjučila potepanje po otoku in z nabranimi minerali, kar za
nekaj kilogramov povečala težo najine prtjage. |
|
|
|
Literatura :
|
|
|
◄Sferični kalcit. |
|
Kalcit v
bazaltu ► |
 |
 |
◄Igličasti aragonit. |
|
Chabazit in natrolit. ► |
 |
 |
◄Sferični kalcit v bazaltu. |
|
Pahljačasto zraščeni kristali aragonita ► |
 |
 |
◄Kalcedon. |
|
Kalcit s kloritni prevleko.► |
 |
|
|
|
oblikovanje
in obdelava slik: Matija Križnar |
|
|
|
|
nazaj na
