JURSKI FOSILI NEMČIJE  ekspedicija 2003

nazaj na novicenazaj na prvo stran

 
JURSKI FOSILI NEMČIJE
ekspedicija 2003
 

  

Nemčija je znana po bogatih nahajališčih fosilov, predvsem iz obdobja jure. Da bi sam preveril to dejstvo, sem izkoristil povabilo prijatelja, zbiralca fosilov, ki že vrsto let zahaja v Frankovsko Švico (severni del Bavarske), in v njenih plasteh išče fosile. Pot me je peljala severno od Nürenberga, kjer sem se v ranem jutru ob prelepem sončnem vzhodu spustil v dolino rečice Püttlach, ki je zarezala zanimiv kanjon v mehke jurske dolomite. Izhodišče vseh nadaljnjih izletov je bila idilična vasica Tüchersfeld.
Prvo obiskano nahajališče je bil Unterstürmig. Kljub zgornji uri smo v glinokopu srečali že pestro množico ljudi, od začetnikov do pravih zbiralcev. Nahajališče je izredno bogato z amonitno favno (amonitni coni Pleuroceras spinatum in Amaltheus margaritatus), ki je spodnjejurske starosti (lias – delta). V temno sivih glinavcih in laporovcih je poleg amonitov mogoče najti tudi belemnite, školjke, polže in ostanke vretenčarjev (vretenca rib in ihtiozavrov). Med amoniti so najbolj pogosti: 

Phylloceras (Zetaceras) zetes
Derolytoceras tortum
Pseudoamaltheus engelhardti
Amauroceras ferrugineum 
Pleuroceras solare
Pleuroceras spinatum
Pleuroceras hawskerense
Pleuroceras apyrenum
Pleuroceras reichenbachense
Pleurocersa salebrosum
Pleuroceras transiens
Pleuroceras quadratum
Pleuroceras birdi
Lytoceras fimbriatum 

Cymbites centriglobus
Cymbites laevigatus
Liparoeras nautiliforme
Amalthus gibbosus
Amaltheus margaritatus
Amaltheus bifurcus
Amaltheus stokesi
Amaltheus evolutus
Amaltheus striatus
Amaltheus laevigatus
Amauroceras ferrugineum
Sowerbyceras tortisulcoides 
Pleuroceras paucicostatum in drugi.  

 
 
Nahajališče Unterstürmig, je zelo zanimiv za zbiralce.  
 

  
Nekajurno brskanje za fosili je dodobra napolnilo moje »gajbice« z izredno lepimi primerki amonitov, ki jih je čakala še preparacija. Na nahajališču se nas je v poznih dopoldanskih urah gnetlo že kar okoli petdeset, kar me je izredno presenetilo.

 
Naslednja postaja so bila polja v okolici vasi Kälberberg, kjer je mogoče na sveže preoranih njivah in poljih nabirati silicificirane (okremenjene) spužve, korale, amonite in morske ježke. Ob obilici fragmentiranih spužev in koral smo našli nekaj ostankov morskih ježkov, med njimi izredno lepo korono regularnega morskega ježka rodu Plegiocidaris. Spužve in ostali fosili so tu uspevali v času zgornje jure (malm – gama) in so tvorili obsežne grebene.
Enako stare fosile smo nabirali tudi v opuščenem kamnolomu pri vasi Teucharz. V kamnolomu so nekatere plasti polne ostankov amonitov, redkejši so belemniti. Zanimivi so mi bili ostanki pokrovčkov amonitov oziroma aptihi, ki so dosegli velikost nekaj centimetrov.

 
Isti dan smo obiskali tudi geološko pot pri vasi Oberleinleitner. Ob poti je mogoče nabirati malmske (malm – beta) fosile, med katerimi so najbolj zanimivi izolirani ramenonožci (terebratulidni in rinhonelidni), ostanki morskih lilij, morski ježki, redki amoniti in polži. Geološka pot je izredno dobro označena in zelo obiskana, ampak je kljub temu mogoče najti prav lepe primerke fosilov. 
Naše potepanje za tisti dan, smo zaključili v glinokopu pri mestu Mistelgau. Stroga prepoved nabiranja nas ni ustavila, zavoljo praznika smo se pritihotapili na nahajališče, ki je bilo dobesedno tlakovano z ostanki belemnitov (po obilnem deževju). Amonitna favna tega nahajališča je iz obdobja spodnje jure (lias – zeta in epsilon)in del tudi srednje jure (dogger – alfa). Amoniti so ohranjeni kot limonitizirana kamena jedra in so redkokdaj večja od petih centimetrov, ampak so detajli in ornamentacija lepo ohranjeni. Najbolj pogosti so (vsi so amoniti):

Pleurolytoceras hircinum
Durmortieria kochi
Pleydellia subcompta
Pleydellia leura
Pleydellia distans

Pleydellia aalensis
Pleydellia mactra
Pleydellia fluitane
Hudlestonia serrodens in drugi.

 
Pozno v noč je ob zasluženem pivu tekla debata, o čem drugem kot fosilih, seveda.
Naslednji dan smo se osredotočili na fosile iz obdobja srednje jure – dogger. Zanjo so značilni oolitni laporji, peščenjaki in apnenci z značilno rjavo barvo, od tod tudi ime rjava jura (nemško Brauner Jura). Obiskali smo nahajališča v okolici mesta Auerbach. Na rahlo dvignjenih pobočjih okolice Auerbacha so njive in polja polne fosilnih ostankov. Med njimi so najbolj veličastni ostanki belemnitov rodu Megateuthis . In kot pravimo zbiralci – ko se oči privadijo, lahko najdeš tudi izredno lepe primerke amonitov, veliko je ramenonožcev, školjk (ostrig), redkejši so ostanki morskih ježkov. Med fosilnimi ostanki so najpogostejši:

 
Amoniti :
Rod Garantiana
Normannites orbignyi
Rod Caumontisphinctes
Rod Strenoceras
Rod Chondroceras
Rod Infraparkinsonia
Rod Dorsetensia
Rod Spiroceras
Rod Orthogarantiana 
Navtilidi:
Cenoceras inornatum
Belemniti:
Megateuthis ellipticus
Megateuthis gigantea

 
Polži:
Ooliticia phillipsii
Ooliticia praetor
Anchura (Pietteia) kokeni  
Školjke:
Modiolus bipartitus
Lopha marshi
Rod Pholadomya
Grammatodon concinnus
Rod Pseudopecten
Morski ježki:
Galeopygus priscus
Polydiadema sp.
Hemipedina sp. 

 
Zadnji dan avanture smo posvetili nabiranju fosilov zgornje jure – malm. Kamnine zgornje jure (tudi bela jura ali nemško Weisser Jura) so na nekaterih področjih polne ostankov amonitov. Ja, to je tisto pravo, sem pomislil, ko smo zavili s ceste na dovozno pot v kamnolom - Drügendorf. Z veliko vnemo sem se lotil prve skale ampak me je moj »vodič« kmalu opozoril, da še nismo na pravem mestu. Glavno najdišče amonitov je predstavljala plast na desni strani kamnoloma. Plast je dobesedno prepolna amonitov (njihovih kamenih jeder), tako da si ob vsakem poizkusu izluščiti enega amonita, uničil deset drugih. Najbolj pogosti so amoniti rodov Orthosphinctes, Surneria, Taramelliceras in drugi . Našel in izkopal pa sem tudi velikega amonita (»big boy«, verjetno vrsta  Orthosphinctes (Lithacosphinctes) evolutus , s premerom hišice 35 cm, kar je predstavljalo pravi podvig. Med množico amonitov je bilo mogoče najti tudi skromne ostanke školjk in manjše belemnite. Na nahajališču smo torej nabirali amonite:

   
 
Amonit rodu Lithacosphinctes ("big boy",35 cm) iz kamnoloma Drügendorf. 
 

 
Orthosphinctes (Orthosphinctes) polygyratus
Orthosphinctes (Lithacosphinctes) evolutus
Orthosphinctes (Lithacosphinctes) stromeri
Orthosphinctes (Lithacosphinctes) pseudolictor
Orthosphinctes (Ardescia) desmoides
Ataxioceras (Ataxioceras) striatellum
Ataxioceras (Schneidia) elmii
Ataxioceras (Schneidia) striatellum
Ataxioceras (Schneidia) fontannesi
 

 
Pachypictonia consobrina
Pachypictonia perornatula
Rod Rasenia (podrod Eurasenia, več vrst)
Taramelliceras subnereum
Taramelliceras kobyi
Taramelliceras rigidum
Aspidoceras binodum
Sutneria platynota
Lingulaticeras lingulatum
 

Ludwag – zadnja postaja mojega potepanja. Pri istoimenski vasi sta dva kamnoloma, eden delujoč in zato »nedotakljiv« in drugi naš cilj. Opuščeni kamnolom s prelepim smaragdnim jezerom v sredini in izredno nevarnimi prepadnimi stenami, je idealen kraj za plavalce (bilo jih je kar nekaj) in nabiralce fosilov.  Kamnolom je bil delno izkopan v zgornjejurski greben spužev in morskih gob. Na nahajališču je mogoče nabrati ogromno spužev, koral, morskih gob, ramenonožcev,  redki lepi primerki regularnih morskih ježkov. V drugem delu kamnoloma je mogoče najti tudi lepe primerke amonitov in aptihov.
V kamnolomu je odkritih več plasti različnih starosti (zg. jura), zato je tudi bera fosilov velika:

 
Spužve:
Blastinia costata
Cypellia dolosa
Cypellia rugosa
Platychonia vagans
Pachyteichisma lamellosa
Morski ježki (rodovi):
Paracidaris
Plegiocidaris
Rhabdocidaris
Diplopodia
Polydiadema
Magnosia
Disaster
Navtilidi:
Pseudoganides aganiticus
 

 
Amoniti- Aptihi (rodovi):
Lamellaptychus
Laevilamellaptychus
Laevaptychus
Amoniti:
Taramelliceras rigidum
Taramelliceras compsum
Strablites tenuilobatus
Belemniti:
Hibolithes semisulcatus
Subulibelus problematicus
Ramenonožci:
Rod Monticlarella
Rod Lacunosella
Juralina humeralis
Rod Loboidothyris
 

 
 
Fosilni greben spužev in morskih gob v kamnolomu Ludwag. 
 

 
Ob sončnem zahodu je bilo tridnevne pustolovščine konec. Zadovoljen, da sem imel priložnost pokukati tudi v kamenine Bavarske, za poznavalce »jurskega raja«, sem otovorjen premagal še pot domov.   
 
Iztržek: nabranih je bilo za 5 zabojev fosilov (poln zadek karavana), ki sem jih nabral na devetih nahajališčih. Po ožjem izboru je bilo v zbirko uvrščenih le 5 odstotkov nabranih fosilov, ampak vsi so prvorazredni.
 
Več si lahko preberete in ogledate na spletni strani www.come.to/paleo, kjer so v besedi in sliki predstavljena nekatera obiskana nahajališča (trenutno Unterstürmig in Auerbach).  
 
Na koncu bi se rad zahvalil prijateljema Ingrid in Rüdigerju Mandel za vodenje po nahajališčih in prijetno druženje.

 

Napisal, nabral in fotografiral:
Matija Križnar
(slike:© M. Križnar)
 

članek je bil objavljen v Društvenih novicah 31 (izvzete so nekatere slike).
1