Tai ci je umetnost in ne religija. Za prakticiranje Tai cija ni potrebna vera v boga, v duhove, v tao ali v posmrtno življenje. Tai ci prakticira mnogo ljudi razlicnih verovanj. Pa vendar mnogi štejejo Tai ci za duhovno prakso. Za to je vec razlogov. Mejnica med umetnostjo in duhovnostjo je pogosto zelo tanka. Umetnostne tehnike lahko spodbujajo ustvarjalne moci in jih izpopolnijo. Ce je ta intenzivnost raje usmerjena k notranjim raziskovanjem kot k zunanjim spretnostim, lahko trening, ki ga umetnost zagotavlja poveže prepad med sekularnim in duhovnim. Ce je temu tako, postane umetnost orodje duhovne prebuditve. To se lahko zgodi tudi s prakticiranjem Tai cija.

Tai ci v sebi zaobsega mnogo vzhodn(jašk)e filozofije in modrosti, ki je sila prakticna in uporabna v vsakdanjem življenju. Vsebuje modrosti, ki jih je moc uporabiti za zdravje in relaksacijo; za ci energijo v clovekovem telesu in duhu; za strategije uporabe v prakticnih zadevah poslov, konfliktov in coveških odnosov. Skratka, razen v nekaj legendah se za Tai ci nikoli ne trdi, da je božja stvaritev. Je modrost moških in žensk, ki si prizadevajo napraviti to zemeljsko življenje boljše. Vendar pa je meja med modrostjo in duhovnostjo lahko tudi zabrisana saj se modrost pogosto doseže skozi razlicne duhovne prakse. Zaradi vseh teh razlogov se pogosto šteje, da je filozofija na kateri temelji Tai ci duhovna.

Tai ci chuan se je razvil kot borilna vešcina pod mocnimi vplivi filozofskih konceptov, ko si jih širili številni kitajski miselni sistemi, vkljucno s taoizmom, konfucionizmom in tradicionalno kitajsko medicino. Ceprav so energetsko delovanje v Tai ciju uvedli taoisticni menihi, ne poznam nobenega dokaza, da bi bil, odkar se je pojavil v vasi Chen in ga je razširila družina Yang, Tai ci ustvarjen za duhovne ali religiozne namene. Potem, ko me je sprejel kot ucenca, sem s Tai ci mojstrom Yang Shou Jungom imel vec neuradnih pogovorov na to temo. Bil je pra-pravnuk Yang Lu Chana, ki je ustanovil Yang stil Tai cija. Ko sem ga vprašal, ali uci meditacijo, je povedal, da to v njegovi družini ni in ni nikoli bil aspekt treninga, pac pa le razvoj cija in borilne vešcine.

Kako se Tai ci dotika duhovnosti

Danes z izrazom »duhovnost« opisujemo številne izkušnje brez dolocenega skupnega bistva. Oglejmo si nekaj skupnih pogledov ljudi pri opisovanju duhovnosti in kako se ti pogledi nanašajo na sekularni Tai ci.

Duhovnost ti omogoca stik z necem vecjim od tvoje individualnosti ali pa to postati

S tega vidika je Tai ci duhovnost. Obcutek se pojavi, ko se obicajno nepovezana duh in telo povežeta. Ustvarjen obcutek notranje povezanosti je zagotovo vecji od obicajnega obcutenja »sebe«. Atleti obcasno doživijo ta obcutek ko so »v zoni«. Redni praktikantje Tai cija se obicajno znajdejo v »vecje kot jaz« obcutenju ustavitve casa, ko se preteklost, sedanjost in prihodnjost zlijeta v cetrto vrsto - brezcasne dimenzije. Mnogi to opisujejo kot osebni, intimni stik z nedefinirano in zadovoljujoco duhovno kvaliteto.

Duhovnost je nekaj kar ti omogoci spoštovanje božanskega ali Boga, bodisi preko svetih spisov ali doživljanja narave

Po mojem mnenju nobeno besedilo s podrocja Tai cija nima namena doseci ravni svetih spisov. Ceprav so doloceni stavki v klasicnih besedilih o Tai ciju povzeti neposredno iz taoisticnih duhovnih tekstov, v celokupnem gledano klasicna Tai ci besedila ne dosegajo ravni božanskih del.

Vendar pa Tai ci lahko vzpodbudi približevanje božanskemu skozi izkušenje narave. Tai ci se pogosto izvaja na prostem in mnogim zagotavlja neposredno duhovno zvezo z naravo, kar je nad in za tem kar se obicajno dosega ob zgolj fizicnem nahajanju v naravnem okolju. Nekateri to opisujejo kot izkušnjo tiste moci, ki ustreza obcutenju božje prisotnosti med molitvijo. Kot je bilo povedano v prejšnjem poglavju, »ce napraviš en korak proti Bogu (božjemu), Bog (božje) napravi dva koraka proti tebi.

Duhovnost pomeni redno prakso

Za mnoge ljudi sta zavezanost in rednost bistvena aspekta katerekoli koherentne življenske filozofije s katero se približuje prebujanju duhovnosti. Rednost prakse posamezniku omogoca iti preko pretrganih zunanjih prikazovanj duhovnosti.

Posameznikovo prakticiranje Tai cija redno privede do notranjega ritma, ki je ekvivalent duhovnega metronoma. Ta ritem ti omogoca osredotocenje na bolj subtilne, nedolocljive duhovne kvalitete življenja. To osredotocenje je sproženo skupaj z nadvse verodostojno situacijo sam(ostojn)ega obstoja: vse kar boš tu našel je znotraj tebe, naj si bo duhovno ali ne. V vseh duhovnih tradicijah se prav v tej notranji samoti konstantno dogaja osebna komunikacija z božanskim.

Duhovnost je pogosto povezana z vrnitvijo k življenskemu slogu, skladnem z božanskimi ali naravnimi moralnimi »duhovnimi« zakoni vesolja

Duhovne preiskave so pogosto uokvirjene s starodavno debato o tem, kako krepost doseci preko morale. To se lahko doseže z aktivnostmi bolj zunanje ali bolj notranje narave:

•  Ravnanja in mišljenja, za katera se smatra, da so všecna božjim ocem (bolj zahodn [ jašk ] i pogled). Tai ci se temu ne posveca. V nekaterih šolah Tai cija je moc naleteti na dikusije praktikantov, kako bi lahko Tai ci bil povezan s temi recmi, toda take razprave so vglavnem povezane z osebnimi verskimi prepricanji razpravljalcev in ne z necim, kar je lastno prakticiranju Tai cija.

•  Sledenje karmicnim zakonom in njih razumevanje (bolj vzodn [ jašk ] i pogled). Skušaš delovati na svetu na nacin, da tvoja dejanja in misli raje koristijo kot škodijo tebi, tistim, ki jih imaš rad ali tistim, ki jih osebno ne poznaš, sedaj in v bodocih življenjih. V kršcanstvu koncept karme odmeva v svetopisemskem reklu: »Kar seješ, to boš žel.« Akoravno Tai ci ne razpravlja odprto o karmi, njegovi principi mehkega in trdega, praznega in polnega, crpanja in sprožanja z ekstenzijo delujejo skladno s karmicnimi zakoni.

•  Delovanje je poglobljena študija etike, da zrastemo do naših najvišjih duhovnih zmožnosti. Na Kitajskem vecina Tai ci praktikantov sledi temu, cemur se rece etika borilne vešcine: po kitajsko wu de. Kljucna stvar pri wu de (in pri celotnem Tai ciju) je doseganje ravnovesja – ne samo v telesu, pac pa tudi v burnih vodah zagotavljanja dobrih in spoštljivih cloveških odnosov, sedaj in v prihodnjosti.

Duhovnost je pogosto združena s praksami, ki zagotavljajo ljudem, da se notranje pocutijo bolj koherentni in odprti.

Tai ci to lahko doseže, posebno ce postane prakticiranje bolj redno. Redno izvajanje forme pomeni nacin ustvarjanja notranje koherence in odprtosti. To se v drugih duhovnih praksah dosega z drugimi metodami kot so moliteve, vizualizacije, mantre, Yoga, sedece meditacije ali izvajanje svetih plesov.

V notranjih tradicijah velikih svetovnih ver duhovnost vkljucuje proces raziskovanja, iskanja in vztrajanja v božanskem ali duhovnem odprtem stanju ves cas, kar se pogosto nanaša na s tem povezano posledicno »razsvetljenost«. V vzhodn(jašk)ih tradicijah je zmožnost globoke koncentracije ena od osnovnih sestavin za dosego razsvetljenosti. V tem pogledu ti Tai ci pomaga razviti razlicne ekstremno subtilne zmožnosti koncentracije.

Bo prakticiranje Tai cija v konfliktu z mojo vero?

Tai ci ni vera. Pri Tai ci gre za zavedanje, ne za verovanje. Njegova duhovna plat niti ne potrjuje niti ne zanika obstoj kateregakoli boga, božanstev, duhov ali posmrtnega življenja. Kot tak ni v konfliktu z nobenim od verskih prepricanj.

Ce posebej prakticirate Tai ci kot metodo taoisticne meditacije v gibanju, bo to pomagalo pri povecanju vašega zavedanja clovecnosti in pri poglabljanju v vašo notranjost bitja ter duše. Ne bo vam treba spremeniti verskih prepricanj. Vendar pa vas bo prakticiranje Tai cija mogoce posredno privedlo do spoštovanj nekaterih obicajno zapostavljenih (prezrtih) aspektov teh prepricanj.

Prakticiranje Tai cija lahko poveca vaša obcutenja duhovnosti. Ta duhovna obcutenja bo sistem prepricanj vaše vere lahko interpretiral in oblikoval. Ko je eden od mojih katoliških ucencev bil povprašan, ali je Tai ci v konfliktu z njegovo vero, je odgovoril: »Sem rimokatolik in verjamem v Boga. Verjamem, da je Bog ustvaril moje telo in energijo, da ga uporabljam. Tai ci mi pomaga, da spoštujem moje telo in da dosežem ter uporabljam to energijo ucinkovito. Zato mi na ravni narave Tai ci pomaga bolje razumeti in uživati cudež stvarenja.«

Meditacija v gibanju: Sekularni Tai ci

Tai ci se obicajno poimenuje meditacija v gibanju. Ta izraz izhaja iz kitajšcine: dong jing , pri cemer dong pomeni gibati se, jing pa pomeni miren, kar je v taoizmu klasicen izraz za to, cemur mi pravimo meditacija.

Obicajni pomen naše besede meditacija pa seveda ne zaobsega vsega, kar se razume pod taoisticno meditacijo. Meditacija v gibanju v našem jeziku pomeni samo to, da so gibanja v Tai ciju izvedena na meditativnem nacin in tako se v 99% obicajno videnega Tai cija ta tudi izvaja. Iz tega razloga bomo tako meditativno gibanje poimenovali »sekularni Tai ci«, da bi ga razlocili od popolno duhovnega konteksta taoisticne meditacije. Namen sekularega Tai cija je ohranjanje relaksirane osredotocenosti, umirjanja posameznikovega notranjega dialoga in izvajanje pocasnih gibov globokim obcutkom sprošcenosti.

Aspekt sekularnega meditativnega gibanja pri Tai ciju je seveda le senca polne implikacije najglobjih duhovnih ravni taoisticne meditacije v gibanju. Hkrati pomeni globoko notranjo umirjenost, ki lahko vseskozi živi v srcu posameznikovega duhovnega bitja. Notranja mirnost je glavni cilj tako budisticnih kot taoisticnih meditativnih metod. Iz klasicnega vzhodnjaškega vidika meditacija sega krepko preko popularnih zahodn(jašk)ih koncepcij duhovnosti, kot so bile razdelane zgoraj. Popolna odprtost tvojega notranjega bitja (ali duše) ali razsvetljenost je glavna osredotocenost meditacije. Ta odprtost omogoca tvojemu srcu in razumu, da postaneta popolno svobodna. Gre za vsebino, ki se je uci z dolgoletno globoko raziskavo notranje pokrajine z uporabo izredno sofisticiranih praks in tehnik, ki so jih izbrusile stotine generacij praktikov.

Sekularni Tai ci lahko izgradi temelj za meditacijo

Mnogo ljudi, ki jih zanima meditacija se je nekoliko boji. Ne da bi vedeli zakaj, pravilno obcutijo, da se lahko srecajo z notranjimi stanji, ki so jih v dosedanjem življenju preprecevali in zanikovali. Nekoc sem vprašal mojega zadnjega mojstra taoisticne meditacije Liu Hung cieha, zakaj ni ucil taoisticne meditacije vec ljudi. Njegov kratek in jedrnat odgovor je bil: »Malo je bilo voljnih uciti se je«.

Sekularni Tai ci lahko zagotovi uporabno prehodno polje in omogoci posameznikom prestopiti prepad in po možnosti polno upelje v globlje duhovne raziskave. Gre za izvrsten nacin izgraditve nekakšnih temeljev, ki jih vse vrste meditacij ali globokih ravni duhovnosti izhodišcno terjajo. To vkljucuje:

•  stalnost namena

•  zmožnost ponotranjenja

•  sposobnost prepoznati in postopoma uporabljati globlje ravni zavedanja

•  biti sprošcen, brez cesar je prejšnje pogoje težko vzdrževati.

Sekularni Tai ci lahko pomaga meditantom katerihkoli duhovnih tradicij

Sekularni Tai ci lahko vadijo meditanti katerihkoli duhovnih ali religioznih prepricanj kot telesno naravnano prakso, ki je komplementarna osnovnim praksam njihovih meditacijskih tradicij. Ce si prvenstveno vkljucen v mentalne ali intelektualne procese, ti Tai ci lahko zagotovi telesno zdravje.

Mnoge religiozne in meditacijske tradicije so v osnovi intelektualne prakse. Vse se dogaja v glavi. Te prakse prvenstveno vkljucujejo:

•  slušne tehnike, uporabo molitev, manter, ponavljanja imen ali besed, božanskih bitij itd.;

•  vizualizacije božanstev, angelov, duhov, svetnikov, nebes ali pekla, ali razlicnih naravnih ali ezotericnih domen;

•  meditacij tretjega ocesa, od katerih se mnoge osredotocajo na psihicno raven, pri cemer praktikanti mentalno nadzirajo gibanje bodisi energije bodisi misli skozi razlicne sfere eksistence, vkljucno z njihovim telesom.

Meditanti pogosto ne zmorejo predelati ali uravnotežiti vse mentalne in fizicne energije sprošcene v njih, kar povzroca, da mentalna energija, ki jo te prakse generirajo postaja zastajujoca in nepovezana s fizicnim telesom. To je še posebej velja za tiste s sedecim življenjskim slogom. Ce meditacije in religiozne prakse niso dopolnjene s kakšnim nacinom dela s telesom, lahko to privede do ogromnega stresa. Možen rezultat je v tem, da možgani posrkajo odvecno energijo iz telesa, zaradi cesar praktikant oslabi, ošibi ali celo zboli. Ta situacija obstaja v enaki meri tako na vzhodu kot na zahodu, tako v konvencionalnih kot v ezotericnih meditacijskih tradicijah.

Vseskozi slabljeno telo lahko ustvari ovire napredku v meditaciji. Ko je dovolj oslabljeno, energija ne tece vec tekoce skozi telesne energetske kanale. To povzroca razlicne vrste telesnih manifestacij zaradi nepravilnega toka energije skozi živcni sistem. Ljudje nato pomešajo telesne manifestacije z notranjimi mentalnimi pojavi, kar pa so ovire, ki naj bi jih njihove meditacije skušale transcendirati, kar povzroci, da meditant pricne do neskoncnosti zasledovati napacne notranje smeri in zgubljati dragoceni cas.

Meditacijske tradicije poredko spoznajo potrebo po preprecevanju možnih zdravstvenih težav. Vendar pa nekaj tradicij prepoznava to potrebo in vkljucuje nekaj fizicnih vaj. Take tradicije so:

•  hatha in nekatere druge oblike indijske joge,

•  tibetanski budizem, ki dodaja nekaj jogijske prakse, kot se to uci v nekaterih šolah na zahodu,

•  sukanje ali ples v nekaterih sufijskih šolah,

•  taoizem, pri katerem vse njegove meditanstke šole vkljucujejo nekaj telesnih praktik, kot na primer ci gung.

Samo brezkoncno metalno ali psihološko preizkušanje ne bo nikoli približalo tvojih telesnih funkcij optimalnim ravnem. Intelektualna odlicnost ne zagotavlja fizicne krepkosti. Za mnoge znane svetnike se ve, da so koncali svojo pot z zlomljenimi in bolece izmucenimi telesi.

Tiste zahodne meditacijske šole, ki vzpodbujajo telesno vadbo vglavnem priporocajo aerobiko, dviganje uteži, tek itd. Pogosto je edina specificna telesna vadba, ki jo uporabljajo vzhodne šole v kontekstu meditacije, kratek sprehod, npr. v Vipassana budizmu in v šolah Zena. Samo to je, kakopak, redko dovolj, da se telo obdrži v dobri kondiciji.

Sekularni Tai ci, ki poudarja tako uravnoteženje notranjih energetskih kanalov kot izgrajevanje zdravja, lahko zagotovi potrebno ravnotežje z intelektualnimi in meditativnimi prizadevanji.

Taoisticna meditacija v gibanju: Taoisticni Tai ci

Tisoce let so najbolj avtenticne šole taoisticne meditacije uporabljale ci gung vaje za zagotavljanje zdravja in dobrega pocutja in izgrajevale mostove do prakse taoisticne meditacije v gibanju. Notranje metode Tai cija so bile prilagojeno razvite iz tisocletja starih šol taoisticnega ci gunga, ki je uporabljal povsem drugacne gibe. Obicajno so daljši ci gung sklopi imeli prav toliko ali vec fizicnih gibov kot Tai ci in so bili izvajani samo za zdravje ali duhovnost. V devetnajstem in dvajsetem stoletju je nekaj taoisticnih šol meditacije preoblikovalo duhovne tehnike v dolgih ci gung sklopih v Tai ci forme. Za potrebe te knjige bomo tak Tai ci poimenovali »Taoisticni Tai ci« ali »Tai ci kot taoisticna meditacija v gibanju«.

V Taoisticni tradiciji pot k duhovnosti vkljucuje vec kot le biti zdrav, miren in imeti umirjen duh. Cilj taoisticne meditacije je neposredno povezati se s tvojo dušo in osvoboditi najglobje koticke tvojega bitja, najvišji namen meditacije je zavesti se stalnega nespremnljivega centra tvojega bivanja, tega prostora duha in praznine, kar je Zavest sama. Ta raven je nad golo fizicno in mentalno relaksacijo, bolje: gre za relaskacijo v tvojo dušo ali samo bitje. (Taoisticna meditacijska tradicija je podrobno obrazložena v mojih knjigah Relaksacija v tvoje Bbitje in Velika Mirnost ).

Zavezati se tej poti je zelo podobno kot dolga leta obiskovati versko šolo. V tej tradiciji duhovnost ne pride kot strela z jasnega, ker jo pac hoceš. Gre za vsebino, ki se je uciš z desetletji globokega raziskovanja svoje notranje pokrajine.

Ko enkrat dosežeš zdravje in mirnost misli, si šele sposoben lotiti se treh kljucnih etap doseganja ciljev Taoisticne meditacije. Šele ko si bolj ali manj polno dovršil eno etapo, si pripravljen lotiti se naslednje. Tri etape sestoje iz naslednjega:

•  Postati popolnoma zrelo cloveško bitje, ki je popolnoma rešeno notranjih konfliktov in demonov. Taoisticna meditacija ti pomaga popolnoma osvoboditi se majhnih in velikih zavrtosti, napetosti in blokad, ki utesnjujejo in vežejo tvojo dušo in ji preprecujejo, da bi dosegla polen duhovni potencial.

•  Doseci notranji mir. Taoisticna meditacija ustvari v tebi popolnoma stalen in stabilen prostor, ki tak ostane, pa ce tiho sediš ali pa ce pocneš petdeset stvari naenkrat.

•  Transformirati telo, misel in duh skozi notranjo alkimijo.

Etape taoisticne meditacije lahko poucuje le živeci taoisticni mojster in se, odvisno od šole, lahko ucijo koz sedeca, stojeca, ležeca ali seksualna praksa. Kot v mnogih tradicijah, je tudi v taoismu mnogo šol in podsmeri.

Raziskovanje nedualnosti: Razumevanje temeljnosti narave nasprotij

Mnoge Taoisticne meditacijske prakse hocejo doseci zmožnost doumetja, premagovanja in preseženja temeljnosti narave nasprotij. Da bi lahko presegel nasprotja moraš postati zmožen razumeti in polno doživeti princip nedualnosti. Skladno s principom nedualnosti obstaja stanje ali prostor, kjer vse navidez nasprotujoce si yin-yang kvalitete (noc-dan, visoko-nizko, dobro-zlo, moško-žensko itd.) nastajajo, obstojajo, so enake in lahko prenehajo. Vsak yin-yang par na globlji ravni implicira številne možnosti. Je to (yin)? Je to (yang)? Mar ni ne to ne ono? Je oboje to in ono?

V kitajšcini se to stanje nedualnosti imenuje Tai ci . V njem je vsebovan ta filozofski koncept in pa, kot njegova naravna razširitev kitajski filozofski princip linag yi ali yin-yang (glej poglavje 1), kjer je možno razrešiti enostavne ali kompleksne potencialne konflikte ali motnje, ki lahko vzniknejo znotraj kateregakoli sklopa yin in yang nasprotij.

V anglešcini se specificni nazivi, ki se uporabljajo za mnoge od teh yin-yang rešitev najdejo v Klasicnih delih Tai cija in za povprecnega zahodnjaka zvenijo zelo nenavadno in odbijajoce. Na primer:

•  oblika je praznina, praznina je oblika

•  iz mirovanja pride gibanje in iz gibanja pride mirovanje

•  odpreti je zapreti in zapreti je odpreti

•  išci ravno v ukrivljenem

V sekularnem Tai ciju so ti yin-yang principi raziskovani v kontekstu telesa. V gibajoci se meditaciji in taoisticnem Tai ciju se ti principi lahko razširijo na vsa podrocja cloveških doživljanj, od emocionalnih, mentalnih do psihicnih in duhovnih.

V taoisticnih meditacijskih tradicijah trije pogoji prežemajo vse te yin-yang nedualne principe, ki kumulativno sestavljajo to, kar se imenuje »pot do (notranje) zrelosti« in »notranji mir«.

1.) Karkoli je v globljih kotickih tvoje duše, ni vgrajeno v kamen. Ce te torej karkoli razdvaja v notranjosti, se je moc osvoboditi vseh tvojih notranjih dialogov o obcutenih bolecinah, vse zamere, vse »so me prislili« ali »so mi naredili« itd. Lahko se osvobodiš vseh notranjih omejitev, ki ti jih je naložila preteklost in na tak nacin ustvariš svojo identiteto ...

Te štiri možnosti se v taoisticni filozofiji imenujejo »štirje vogali« in so implicitne v vsakem yin-yang odnosu. So tudi bistvo Madhyamike ali filozofije »srednje poti«, ki je po Dalai Lami osnova Tibetanskega budizma