Mednarodni jezik – IDO

– Osnovni opis -

Zelo uporabno bi bilo, če bi lahko govorili z ljudmi iz drugih držav, oziroma se z njimi sporazumevali na enak način, kot se sporazumevamo z ljudmi iz lastne države. Jezikovna meja pa je pogosto razlog, da je to zelo težko, če ne celo onemogočeno.

Odgovor, ki ga na ta problem poda veliko ljudi je: »Naj se naučijo angleščine!« Vsekakor je angleščina najbolj razširjen jezik na svetu, toda naučiti se je govoriti dobro zahteva veliko časa in določeno sposobnost in je daleč od tega, da se jo uporablja univerzalno.

Še več, glede na to da je to jezik določenih držav, to ni nevtralni jezik. Za tiste, ki govorijo angleško je lahko »Naj se naučijo angleščine!« privlačen odgovor, toda že za Francoze, ne primer, so stvari drugačne.

Tako ima OZN pet uradnih jezikov in UNESCO jih ima osem. EU jih ima podobno število in potroši ogromne vsote denarja za prevajanje in interpretacijo. Kljub temu, da angleščina in francoščina v EU prevladujeta, zahtevajo Nemci, da bi bila nemščina bolj uporabljana.

Uporaba enega samega narodnega jezika bi predstavljala veliko političnih in kulturnih prednosti za državo, oziroma države katerih izbrani jezik bi bil tudi lastni jezik. Posledično je ta rešitev pogosto nesprejemljiva za ostale.

Odgovor na to situacijo je uporaba nevtralnega, izmišljenega jezika, kot Ido. Tak jezik ne bi nadomestil naravnih jezikov, temveč bi bil uporabljen kot most med ljudmi, ki se drugače ne bi mogli sporazumevati, bil bi drug – obči jezik za vse. Na ta način se z drugim dobimo na sredini poti med obema, z malo, oziroma sploh nobenih prednosti za katero koli skupino.

Izbrani jezik ne bi smel biti preveč umeten. Besedišče bi moralo biti osnovano na obstoječih jezikih (nekatere izmed teh imajo veliko skupnih besed, kljub razlikam v pisavi in izgovorjavi). Slovnica bi morala biti čim bolj preprosta, brez vseh posebnosti in jezikovnih specifik, ki težijo vsakega, ki se uči nacionalnih jezikov.

Ta zamisel je navdihnila očeta Schleyer-ja, stvaritelja Volapuk in doktorja L. Zamenhof-a, stvaritelja Esperanta, čigar jezik ostaja najbolj poznan jezik te vrste še celo stoletje po tem, ko je bil ustvarjen. Po mnogih letih njegovaga poskušanja v praksi je bilo priporočenih veliko izboljšav.

Na primer, Zamenhof je pridevnike v Esperantu neizbežno uskladil v številu in obliki s samostalniki, katere označujejo na način, da ima pridevnik štiri možne končnice. V realnosti sicer ni potrebe po takem zapletanju, kot kažeta angleščina in madžarščina in kot je sam Zamenhof kasneje priznal. Ne glede na vse, pa zaradi različnih vzrokov ni prišlo do sprememb v pravilih Esperanta.

Na bazi izboljšav, kot je ta, je skupina znanstvenikov in jezikoslovcev razvila Ido. Komite je vključeval danskega jezikoslovca, profesorja Otta Jespersena ter francoskega matematika in filozofa, profesorja Louisa Couturata. Vzela sta najboljše iz Esperanta in druge iznajdbe, Idiom Neutral, ter razvila jezik, ki je skoraj zagotovo najlažji jezik na svetu in hkrati najbolj natančen.

Drugo izboljšavo je sam Zamenhof označil kot zelo logično in koristno. V Esperantu se besede, ki se nanašajo na ljudi oziroma živali (besede kot sta »igralec« in »lev«) večinoma nanašajo na moški spol, tako da je bila ženska oblika izpeljana iz moške s preoblikovano končnico. Alternativa, katero je Zamenhof kasneje raje uporabljal, toda je na žalost ni implementiral, je bila oblikovanje iz teh besed nevtralne besede v osnovi in le-tem kasneje dodajanje primernih končnic tako za moški, kot ženski spol.

Ido ima tudi uporabni zaimek, kot ga pozna finščina ter pomeni on/ona in je lahko uporabljen, ko je irelevantno, oziroma nepomembno biti bolj specifičen. Nekateri bi si želeli, da bi ta zaimek obstajal tudi v španščini, da bi se lahko izognili naslavljanju z on/ona.

V Idu, toda ne v Esperantu, so zatorej te izboljšave bile sprejete in rezultat je bolj priljubljen s strani skoraj vseh, ki so študirali oba pomožna mednarodna jezika, ki imata sicer veliko skupnega ter vključuje še Schleyerjev, predvsem pa Zamenhofov navdih.

Hvalevredna je zagnanost 'esperantističnega gibanja', ki je pripomogla k temu, da je ideja o nekem nevtralnem mednarodnem jeziku tako dobro poznana. In čeprav je že skoraj vsak slišal govoriti o Esperantu in je to relativno enostaven jezik, pa so njegove naglašene črke in nepotrebne komplikacije odvrnile veliko tistih, ki jih je privlačila sama ideja, ki jo ta predstavlja. Ido deluje, kjer Esperanto zataji.

Tisti, ki so že poskusili z Idom vedo, kako dobro se je osredotočiti na to kar želiš povedati in ne sočasno razmišljati na to, kako boš to povedal.

Toliko o teoriji, toda kako deluje v praksi? V raznoraznih državah je bilo že veliko mednarodnih srečanj ljudi, ki govorijo Ido in te so dokazali, da ta zamisel resnično deluje v praksi.

Veliko je tudi publikacij v oziroma o Idu, vključno z besediščem in slovnico za ljudi, ki govorijo različne jezike, od švedščine do celo japonščine. Obstaja celo presenetljiva količina poezije v Idu, vključno s čudovito komično – herojsko zgodbo v verzih ( »La Sarchado« Andreasa Juste). Obstaja mali svet, ki čaka da se ga odkrije s strani kogarkoli, ki bi vložil vsaj malo truda, ki je potreben za razumevanje tega jezika.

Uporaba jezika je svojevrsten hobi, seveda pa tudi način s katerim prispevamo k boljšemu sporazumevanju v svetu.

Več informacij:

Obstaja obširna zbirka knjig o Idu, ki se jih lahko pregleda in kupi v Ido knjigarnah:

Knjigarna Tialisto
Ido Book Service
Knjigarna Germana Ido Societo

Obstaja pa tudi knjigarna knjig na spletu::

Publikaji

Prostovoljno gibanje za ta jezik je seveda mednarodno. Poleg nacionalnih organizacij, obstaja mednarodna organizacija, Združenje za mednarodni jezik Ido, ki izdaja revijo po imenu «Progreso» (razvoj). Za stik z ljudmi, ki govorijo Ido, pišite enemu sledečih predstavnikov:

Reprezenteri di la linguo Ido

Ret-pagini pri Ido

http://ido.li

www.oocities.org/idojc/yindex.html

www.ido-france.org

www.idolinguo.de

www.publikaji.tk

www.vortari.tk

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idochinia.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/limbaido.html

http://www.europa.idolinguo.com/Rumania/

www.ezik-ido.tk

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/descricaogeral.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/descrizionegenerale.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/sprogido.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idonederlanda.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/rusia.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/ido_v_skratke.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idoestonia.html

http://www.europa.idolinguo.com/Finlando/

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idofinlando.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idoukraina.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idoenlagreka.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/magyar.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/lingwaido.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/hebrea.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/indoneziana.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/lituania_ido.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/malta.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idokroata.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idoislandia.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/gramatikken.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idonorvega.html

http://ido.narod.ru

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/JezykmiedzynarodowyIdo.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/idoslovenia.html

http://www.geocities.co.jp/Milkyway-Kaigan/5864/

http://idokorea.wikicities.com/wiki/%EB%8C%80%EB%AC%B8

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/llenguaido.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/galicia.html

http://www.oocities.org/es/kanaria1973/ocitana.html