KUMAR FRANTZIS: Neformalen pogovor o Taoistični meditaciji
Taoizem je v ZDA (podobno velja za Evropo) predvsem poznan po svojih pragmatičnih umetnostih. Umetnost tai čija je dokaj poznana. Taoistične borilne veščine dobivajo več pozornosti. Sčasoma je postal privlačen tudi či-gung. Do neke mere je tudi feng shui (geomancija) postal domač. Kitajska medicina, ki je taoistična umetnost, se vedno bolj uporablja. Toda vsebina same taoistične meditacije je manj znana, ker je niso predajali tako na široko. Taoistični kanon, sestavljen iz okrog 1600 knjig, ki vsebuje snov taoistične meditacije, še ni poznan .
Veliko ljudi ima vtis, da je večina Kitajcev taoistov. To ni res. Gre za manj kot polovico enega odstotka populacije. Večji del tega, kar je Tao na Kitajskem, je pomešanega z budizmom. Danes je stanje tako, da večina Kitajcev ne loči med budizmom in taoizmom. Vendar obstaja čista taoistična tradicija. Zelo razločna je.
Taoisti se niso nikoli kaj prida trudili pridobiti somišljenikov. Pravzaprav so bili v Kitajski zgodovini pogosto v ilegali. Zadnje obdobje, ko so taoisti javno delovali s podporo vlade, je bilo med Tang dinastijo (618- 907). To je bilo zadnjič, ko je Kitajska naredila ogromen napredek v znanosti in kulturi.
V zgodnjem obdobju mojega bivanja na Tajvanu in Hong Kongu sem se uril v taoizmu sedem let in pol. Takrat sem opravil veliko energetskega dela in večino dela v seksualni meditaciji. Imel sem to srečo, da so me izurili za taoističnega svečenika (Taoshr). Ne govorim pogosto o tem, toda bil sem v celoti posvečen kot taoistični svečenik. Naučil sem se umetnosti/veščin, kot so eksorcisem, rituale za odpravljanje ljudi po smrti, ojačenja, polnjenje prostorov s pozitivno eenergijo, omogočanje koristnih dogodkov za ljudi ter podobna opravila. To je bila priprava za učenje z mojim glavnim učiteljem Liu Hung Chiehom v Beijingu, ko sem se naučil pravega tradicionalnega znanja, znanja Lao Tseja, vodne Tradicije.
Kitajska tradicija pozna vodno in ognjeno metodo taoizma . Imajo tradicijo vode, tradicijo ognja in tradicijo vode in ognja skupaj, kar veasih imenujejo kan in li. Taoistiena meditacija, ki jo je Liu poueeval, je predvsem klasiena Lao Tsejeva vodna metoda. Metodo, ki jo mi išeemo ne uporablja ognja, namesto tega sreeamo lue v vodi.
Taoistično meditacijo lahko v osnovi razdelimo na dve ravni. Prva vsebuje priprave, ki se navadno imenujejo taoistična meditacija. Druga raven je končno doseženje ali kar se imenuje notranja alkimija
Liu Hung Chieh je bil zelo slaven po svojih borilnih spretnostih, toda bil je tudi patriarh severne šole taoizma. Veliko srečo sem imel, da sem študiral z njim. To ni bilo zaradi mojih dobrih dejanj, ampak zato, ker je imel sanje o meni preden sem prišel k njemu. Bil sem eden od dveh študentov, ki jih je podrobno poučeval. Na kratko: vse kar vem, je, da je sanjal o mojem prihodu in da je to edini razlog, da me je poučeval.
Že leto dni pred smrtjo me je neprenehno spodbujal, da bi poučeval o Taoizmu, ko se vrnem na Zahod. Sprva se nisem počutil udobno z možnostjo poučevanja. Ni semi zdelo, da znam zadosti, pa tudi, ko sem stvar zadostno obvladal se nisem počutil udobno s tem projektom. V zadnjem obdobju pred smrtjo mi je rekel: "Če se ti da - jo počenjaj, če ne- ne se sekirat. Taoizem poučujem šele od 1992
Razne zablode se pojavljajo okoli Taoizma. To so zelo naravne zmede, ker se na Zahodu pod imenom Taoistična meditacija meče v en koš Taj Či ter Taoistična meditacija. Konkretno se sedaj pogovarjamo o taoistični alkemični tradiciji, kar je tradicija Taoistične meditacije. Ne pogovarjamo se o drugih umetnostih/veščinah. Taoistična umetnost meditacije se razlikuje od njihovih borilnih umetnosti. Razlikuje se tudi od njihovih umetnosti zdravljenja.
V Kitajskem taoizmu obstajata dve glavni struji. Prvobitna šola taoizma se je razcvetela v času Lao Tseja pred približno 2500 leti. Na Kitajskem je znana kot vodna metoda. Nasprotno od neotaoistov se prvobitni taoisti niso trudili doseči fizične nesmrtnosti. To pa je v neotaoizmu eden od velikih ciljev. Vodna metoda je znana po ne-siljenju. Znana je, da pusti, da se stvari zgodijo ob svojem času, vendar je vse prej kot pasivna. Tradicija vodne taoistične meditacije je obstajala že 1000 let, preden se je pojavil Lao Tse. On ni izumil teh taoističnih principov, toda bil je prvi, ki jih je zapisal. Napisal je Tao Teh Čing na svoji poti iz dežele. Poskušal je pobegniti pred svetovljanskim življenjem. Eden od njegovih študentov je bil mejni paznik in ga ni hotel spustiti naprej, preden ne pusti za sabo nekaj načel v pisani besedi.
Vodna metoda je znana kot klasična praktična pot, kjer se celotno umsko/telesno reši svojih blokov in se celostno transformira. Od najbolj obrobnih osmih energijskih teles I Činga, prav dol do kostnega mozga doživljamo zavestno harmonijo s Taom. Na ta način je omogočeno naravno delovanje po principih Tao Te Činga.
Taoisti so identificirali v človeškem sistemu osem različnih vibracijskih nivojev, ki jih imenujejo "Osem Teles". Verjamejo da je vsakdo sestavljen iz osmih energijskih teles. Prvo je telesno telo, ki je najbolj gosto. Sledeča telesa so sestavljena od bolj in bolj subtilne energije, ki vibrirajo z višjo in višjo energijo, Začenši od telesnega telesa, vsako od sledečih teles zavzema isti prostor kot predhodnje ter je hkrati večje od predhodnega. Drugo telo je či telo, ki se razteza od nekaj centimetrov do nekaj decimetrov stran od kože.V Zahodni ezoterični literaturi je ta energijski sloj znan kot eterično telo ali aura. Tretje telo je emocionalno telo, ki se razteza daleč v prostor, Četrto telo je umsko telo. Peto telo je psihično telo, ki nam omogoča zaznavo "duhov", zaznavo energije v trdni snovi, intuicijo o dogodkih preko jasnovidnosti in jasnoslišnosti. Šesto telo je kauzalno telo kjer ležijo vzroki za manifestacijo. Sedmo telo je telo individuacije, kjer se rodi polno duhovno bitje. Osmo telo se imenuje telo Tao, kjer se združi človeška zavest z zavestjo kozmosa.
Za kontrast imajo taoisti še drugo tradicijo, kar je po eni strani izvor velike zmede, po drugi strani pa izvor ogromne količine taoističnih meditativnih vaj.
Neotaoistična tradicija predvsem uporablja ognjeno tehniko. Opazen je velik vpliv budizma. Neotaoisti so se pojavili okrog leta 1000. Takrat je budizem prihajal na Kitajsko. Še posebno tibetanski budizem. Ni nobenega dvoma o tem, da so vidni vplivi tibetanskega tantričnega budizma v metodologiji in zornemu kotu.
Neotaoistične metode so znane po ogromnem poudarku na moči. Njihova osnovna točka gledanja je, da ni važno, kaj počenjaš s sabo, ker ko postaneš razsvetljen, je vse, kar te je pripeljalo do tega, v redu. Ne v smislu počenjanja neustreznih ali hudobnih stvari, ampak v smislu naprezanja, v smislu duhovne filozofije. So pravi verniki v načelo 'rezultat opravičuje sredstva'. To lahko opazujete v budistični tradiciji, kjer na primer zen svečeniki neomejeno dolgo sedijo. Mnogi od njih bodo umrli sede. Mnogi v zenu razsvetljeni se držijo z zelo tanko nitko na svoje telo. S svojimi vajami pogosto pohabijo telesa. Trdovratno se držijo prepričanja, da enostavno vztrajaš, dokler ne prideš na drugo stran luči. Klasični primer je Buda v svojem obdobju asketizma. Praktično je bil kost in koža. Takrat je opravljal vsa mogoča samotrpinčenja. Po svojem razsvetljenju je Buda pridigal proti ekstremnim praksam. Njegov primer mladostnega ekstremizma na mnoge še vedno močno vpliva. Ogenj topi kovino, kovino ega. Ideja osvajanja žene sleherno tradicijo ognja. ˝Če obstaja sovražnik- ga bomo premagali, če naletimo na zid - gremo skozenj, kjer je gora - mora biti preplezana, zrušena in odvlečena drugam˝. Pri izvajalcih teh metod ima človek stalen občutek, da morajo siliti naprej in zmagati.
Neotaoistična šola je tudi zelo teško vplivana z magično tradicijo na Kitajskem imenovano chi chi guai guai ali "povzročanje dogajanja čudnih stvari". Magija. Naj le omenimo, da manipulirajo snovno/energijsko matrico za kar jim srce poželi.
Vodna praksa ima vir v drugačnih filozofskih perspektivah, kar pragmatično pomeni velikansko razliko v načinu življenja in praksi. Karkoli počneš, mora biti udobno. Dosežek brez naprezanja. Da se to lahko izvede, je potrebno izostriti zelo prefinjeno umsko sposobnost. Uporabiti ves svoj trud in vendar ne uporabiti sile, ne kršiti, prelomiti dejanske omejitve telesa, uma in duha. To je tradicija Lao Tseja. Taoistična vodna metoda je bolj nežna kot metoda ognja. Ognjene metode se nagibajo k močni katarzi, zelo slonijo na vizualizaciji in zelo grobe so za centralni živčni sistem. To so metode v smislu vreči nekaj v ogenj. Večina religij, bodisi eksoteričnih ali ezoteričnih, poskuša ob prvi priložnosti zgraditi čim večji imperij. Pod sabo hočejo imeti, kolikor je mogoče, večje število ljudi. To drži za glavne religije na svetu: kristjane, muslimane, budiste ... velike ribe. Taoisti na Kitajskem glede meditacije niso nikoli imeli nobenega posebne želje po izgradnji korporacije.
Taoistična tradicija je bila vedno v svojem bistvu to kar navadno imenujemo mistično. Zanimalo jo je samo bistvo narave človeških bitij in njihov odnos do vesolja. Taoisti imajo skoraj vse, kar se dogaja v svetu, za rdeči prah, ki pride in gre. Pride, nekaj časa je prisoten in zopet oddide. Preko meditacije taoisti najdejo tisto, kar se nikoli ne spreminja in je vedno prisotno. Njihovo glavno delo, I Čing, opisuje razumevanje spremembe in nespremenljivega iz mnogih različnih točk gledanja. Uči, da se vse v svetu neprenehno spreminja. Pristop izvajanja vodne metode in pristop izvajanja ognjene metode je zelo različen.
Moj učitelj Liu Hung Chieh je bil človek vodne metode. To je vse, kar sam prakticiram. To je vse, kar počnem. Z mnogimi izkušnjami z metodami ognja v mojih mlajših letih, ko sem izvajal tantrično in kundalini tradicijo v Indiji, sem dosegel točko, kjer zame metoda ognja ni več vžgala. Nisem se trudil najti vodne metode. Ona me je našla. Ni bilo namere z moje strani. Nahajal sem se na Tajvanu in Hong Kongu, kjer je zelo težko najti vodno metodo. Večina taoistov je pač zelo neodvisnih in nagnjenih k temu, da se nahajajo tam, kjer jih najmanj pričakuješ.
Vodna Taoistična metoda izhaja iz zelo preprostega postulata: človek ima um. Potemtakem ima določeno stopnjo kontrole nad svojo usodo. Nisem rekel popolno kontrolo. Toda obstajajajo stvari, ki se jih da narediti.
Osnovno načelo vseh Taoističnih praks na Kitajskem se lahko opiše z Jing-Či-Wu-Tao. Evolucija Taoistične prakse predstavljena s to progresijo je naslednja:
JIng ali Telo/Sperma spočne Či
Či ali Energija napravi
Shen ali Duha, ki napravi
Wu ali Praznino, ki napravi
Tao ali Bistveno Nespremenljivo Korenino Univerzuma.
Energija telesa in vse, s čimer taoisti manipulirajo, se imenuje či. Ko postane ta či stabilen in ni več naključen in zmeden, bo začel proizvajati duha. Z izkušnjo duha se premaknemo v globino svoje pozornosti in bitja. V globinah bitja se začne udejanjati to, kar ni omejeno s časom in prostorom. Na ravni duha se začnemo duhovno oživljati in povezovati s sabo, drugimi in okoljem na globok, ne-ločljiv način. Sedaj se je začel pravi duhovni proces. Obstaja luč v vodi kakor tudi znotraj ognja. Ena je hladna svetloba, ki ne opeče, in druga je vroča. Ko je nekdo nekaj časa navajen delati s svojim duhom, se bo energija njegovega telesa pretakala skozi či. Potem se bo pretakala skozi duha. Vse začnemo zaznavati brez vsebine. Normalno zaznavamo svet skozi obliko, velikost in neke vrste vsebino. Pač nekaj je. Toda, ko se začne praznina, začne duh bolj in bolj preobražati energije. Čeprav so telo, hiša, drevo, letalo, zgradba še vedno tam, so brezsnovni. So dejansko nični. Ni razlike med vsem biti nič in vsem biti vse. Prisotna pozornost premošča kolosalno duhovno razklanost med praznino in polnostjo.
Praksa meditacije v taoizmu se začne z alkimičnim principom premeščanja energije iz ene ravni na drugo. Vaš um, možgani, vaša celotna inteligenca ali karkoli ste je popolnoma vprežena. Svojo pozornost morate popolnoma usmeriti na to, kar so navadno energetski občutki in se zaeeti igrati z njimi. Praktično to pomeni začetek vaje. Vsa energija znotraj človeškega telesa, če je svobodna, lahkotna in neblokirana, je kot tekoča voda. Nobenega razloga ni, zakaj bi karkoli počenjali z njo. Ko se zazremo globoko v sebe, začnemo opažat, da se je pogosto naša energija zamrznila v neko obliko. Nekako se je koagulirala. Namesto prosto tekoče vode, se voda zbira pred jezom. V Kitajski či gung tradiciji v začetku naredijo vse, da se katerakoli zablokirana energija v telesu raztopi in se premakne izven telesa. Tako se energetska blokada osvobodi. Ko se ponotranjimo, lahko čutimo to energijo. Če ni tekoča, odprta, če ni enostavno in pristno preprosto prisotna, lahko odkrijemo neke vrste občutek. Nato se naučimo uporabiti um, da razbijemo te oblike, dokler energija ne postane nevtralna. To je v nasprotju z mnogimi metodami ognja, dakini metodami ali mnogimi katarzičnimi metodami (katarza je ognjena metoda), kjer je težnja notranje stvari spraviti ven. To nas lahko naredi zelo razdražene.
Že tisočletja se na Kitajskem uporablja, v meditaciji in či gungu, rek: ˝led v vodo, vodo v paro˝, ˝trdno v tekoče, tekoče v plin˝. V či gungu je telesno zdravje in moč prioritetna skrb. Vaja raztapljanja sprosti zajeto energijo ven iz telesa v ˝okoliški prostor˝. V taoistični meditaciji gremo v začetnih fazah v ˝notranji prostor˝ in tam razpršimo raztopljeno energijo v jedro našega bitja. Oblika, ki je bila povsem negibljiva, se nato sprosti in se začne pretakati. Nato, tisto kar je tekoče, mora postati tako amorfno, da zgubi vsakršno obliko. Prvotno blokirana energija navadno počne, kar ji narekuje njena naravna funkcija. Pozornost se usmeri na to energijo, ki je znotraj nas, dokler ne gre iz leda v vodo, voda v paro. Namesto eksplodiranja navzven, kar se počenja v či gungu, je sedaj v meditaciji izziv eksplodirati navznoter. Potisnemo jo globlje v naše energetsko polje. Vztrajno gremo od plasti do plasti, dokler ne odkrijemo blokado in njen izvor. Sčasoma se bo razpočila kot mehurček, blokade bodo odšle in osvobodili se bomo energetske ječe. Postopek: led v vodo, vodo v paro je zares učinkovit. Taoisti so, če nič drugega, silno praktični ljudje.
Da vam bo religiozni, kulturni in zgodovinski kontekst taoizma na Kitajskem jasnejši, je potrebno razumeti njihove tri glavne religije: konfucianizem, budizem in taoizem.
Konfucianista zanima pravilnost. Hoee imeti oliko neke stvari povsem doloeeno. Obraz in zunanja podoba imata velik pomen. Stvari morajo biti na toeno doloeenem mestu. Kako se obnašaš in kakšna je moda. Korektnost v odnosih. Zunanja korektnost je v središeu vsega, kar poene. Konfucianisti imajo eez 3300 pravil etikete, ki urejajo specifiene družbene odnose in interakcije. To je kar lepo število, ee se jih moraš držati. Ko konfucianist pride v sobo, mora biti njegova obleka kot se spodobi. Njegova drža mora biti taka kot se spodobi. Naein, kako ga obravnavaš mora biti tak kot se spodobi. Ne dvomim, da lahko najdete taoiste, ki se bodo tako obnašali. Vse, kar boste vedeli, je, da se še niso osvobodili konfucijskih vezi. To je edino kar lahko reeete.
Nato se preselimo k budistom. V mnogočem je budizem podoben islamu ali krščanstvu, v smislu, da aktivno in z veliko vneme išče pristaše. Študiral sem na Kitajskem več kot 10 let. Od jutra do mraka sem bil obkrožen s tem. Moje razumevanje ne izhaja iz čitanja šolskih knjig. Budisti so enako kot kristjani religiozni zagrizenci. Podobno kot pri ortodoksnem hebrejcu javkajočem pred zidom, ali kristjanu, ki se biča na sveti dan, obstaja ta velika vnema poiskati boga (ali postati razsvetljen) in izkusiti kaj pomeni biti v njegovi prisotnosti. Napačen pristop navadno vodi k religioznemu fanatizmu, kar ni bil prvoten namen.
Zgodovinsko gledano so taoisti zelo čudna skupina. To so ljudje, ki so izkusili življenje. Prav malo jih je brigalo, kaj ima normalna družba za pomembno. Ni jih brigalo, če so razburili ljudi in vseeno jim je bilo, kaj so ljudje mislili o njih. Ni jih posebno skrbelo kakšen videz dajejo. Njihova celotna osredotočenost je bila usmerjena k razumevanju bistva njihovega bitja. Prej ali slej se je vse zreduciralo na vprašanje: kaj je to, kar nas obdaja? Niso bili površni, niti lahkomiselni. Bili so skrajno resni glede bistvene narave njih samih in narave kozmosa. Zanimala jih je narava resničnosti. Taoisti zares hočejo razumeti energijo nekega pojava. Obstaja nič koliko različnih energij, ki se pojavljajo v vesolju. Deloma se znebimo zmedenega občutka s tem, ko smo sposobni enostavno sprejeti, da je či enostavno to, kar je. Ni treba, da je nekaj drugega od tistega kar enostavno je. Lahko ga imamo za to kar je in s tem si pridobimo sposobnost sprejemanja in ljubezni v življenju. Ena od stvari, ki me je vedno osupnila o taoistih na Kitajskem, je, daso vsakokrat, ko so se lotili nekega projekta ali aktivnosti, pokazali resnično energijo tistega, kar so počeli. Po nepretrganem treningu preko dolgih let, jim je sposobnost ustvarjanja energije omogočila, da enostavno sprejmejo katerokoli energijo, kakršnakoli že je, in se hkrati sprijaznijo s tem dejstvom. Večina ljudi preživi svoja življenja v stalnem boju z energijami, ki jih obkrožajo ... ,želeč si, da bi bil či različen od tistega, kar v resnici je. Hočejo ga prisiliti, da je nekaj, kar ni. To ne pomeni, da se nič ne da spremeniti, temveč da je sposobnost pustiti stvari, kakršne so, samo dovoliti kar so, eden največjih izzivov. Za večino ljudi je to zelo težko. V celotni taoistični strukturi se nahaja desno in levo krilo (t. i. konzervativci in liberalci).
Skupina desnega krila se nagiba k temu, da gredo stran in živijo v gorah, ali pa se zbere skupina štirih ali petih in se zapre za 50 let v jamo. Nato so tu ljudje levega krila, ki so nagnjeni k početju, v primerjavi s katerimi bi hipiji zgledali kot desno krilo republikancev. Je ni stvari, ki je ne bi preizkusili. Sploh jih ne zanima, kaj jim ima družba za povedat. Vse to pa je treba postaviti v nek kontekst. Taoisti so nasploh odprte narave. V večini primerov so odprti o svojem početju. Če so bili kdaj nagnjeni k skrivanju in zares niso ljudem dali vedeti, s čim se ukvarjajo, je to zato, da bi se izognili preganjanju. Ta skrivnostnost je posledica preganjanja svobodno mislečih ljudi v raznih obdobjih, kar zagotovo drži za Kitajsko.
V taoistični meditaciji je začetni cilj, razviti kolikor je mogoče veliko količino energije, toda ne z namenom doseganja moči. To navadno zavede ljudi na začetnih stopnjah. Postanejo "zasvojeni" z energijo. Moj učitelj Liu je stvar takole ponazoril. Rekel je, da je bolje biti odvisen od heroina ali opija, ker je vse kar potrebuješ opij. Čim se življenje neha, je konec z zasvojitvijo. Če pa si zasvojen s psihično energijo, bo želja po psihični energiji vztrajala čez nešteta rojstva. Ne bo nekaj, kar lahko odvržeš ob koncu življenja v katerem si staknil to navado. Gre s tabo. V taoističnem treningu je potrebno razviti veliko količino energije znotraj telesa, da se lahko pretvori v duha. Ko se nam začne duh polniti, je zelo pomembno poznati smeri v katere se lahko usmeri življenje.
Z jačanjem duha, si namreč pridobimo tisto, kar je na Zahodu znano kot "osebna moč". Nakopičiti si je mogoče ogromno moči, ki pa pogosto ni očitna. Ljudje se na tej stopnji pogosto ukvarjajo s stvarmi, ki so zelo banalne. Če ostanemo osredotočeni na to moč, potem se naš duh nikoli ne bo preobrazil v praznino. To se imenuje "velika past". Če smo že pri tem, praktično vsaka ezoterična tradicija na svetu trdi, da je "velika past" biti pohlepen po moči. Karakter učenca/učenke se mora razviti, da lahko on/ona krene preko te pasti. Ko dosežejo starost 50, 60, 70, 80 let, je večina človeških bitij praktično še vedno pogojenih z nevrozami iz svojih otroških let. Še vedno podoživljajo stvari, ki so se jim zgodile, ko so bili otroci ali mladoletniki. Nikoli se ne premaknejo od osnovne pogojenosti njihovega notranjega sveta ustvarjenega v otroštvu.
Na prvi ravni taoistične meditacije porabimo veliko časa za to, kako postati zrela človeška bitja. Z mojim učiteljem sva porabila s tem veliko časa. To je v celoti potrebno, preden gremo naprej. Brez te ravni zrelosti se potepanje po duhovnih svetovih lahko sprevrže v obsedenost z močjo ali pa v sprotno odmetavanje nabranega, da se lahko ohrani svobodo. Če se nekdo napoti k neki vrsti duhovne moči, opazimo, da je pozornost zašla na egoistično stran. To pelje k ciklu kopičenja toliko duhovne pozornosti, da se je ne da ustvarjalno ozemljiti. Oseba bo počenjala stvari, da jih razprši, se jih znebi, jih uniči. Ta cikel je sestavljen iz samoangažiranosti, padca, vrnitve in ponovnega padca. To je neke vrste varovalni ventil. Vse osnovne Taoistične vaje so usmerjene k doseganju zrelosti človeškega bitja. S tem se vzpostavi telesno zdravje, ko so osnovni energetski kanali v telesu odprti in pretočni. Obvladovanje te stopnje je kritičnega pomena. Ko se začne duh odpirati in se začne či pretvarjati v duha, lahko to vname nepripravljen živčni sistem. Zelo pogosto človeška telesa ne prenesejo tega, kar se dogaja pri procesu poduhovljanja. Telesni pretočni sistem doseže neko stopnjo in se zapre ali pa se raztrga. Da se prepreči tako vrsto razpadanja, moramo obvladati osnovne vaje.
Če gledamo natančno je naziv stoječa meditacija napačen izraz. Či gung ni meditacija. Imenovati ga meditacija je nekoliko za lase privlečeno, čeprav se da meditacijo izvajati preko či gunga. Stoja, ki je del či gunga oziroma nei gunga, koristi telesu in splošnemu zdravlju. Najlažje se jo da naučiti ter predstavlja odlično pripravo za napore sedenja pri meditaciji (ta vaja se poučuje v nei gungu: "Odprite si energijske lopute v vašem telesu "). Njen namen je odpreti kanale in ojačiti telo. Ko je telo močno, ga toliko ne motijo vplivi gravitacije pri sedenju, ko meditiramo. Znebiti se je treba vseh motenj za kar pa gravitacija tako radodarno počne, ko sedimo ali se gibljemo. Sedeča meditacija je najprimernejša metoda za vse o čemer se tukaj pogovarjamo. V Taoizmu si je pomembno privzgojiti solidno navado sedenja v meditaciji. Na konco z vadbo sedeče meditacije dosežemo cilje notranje alkemije in meditacije. Taoistična yoga tudi pomaga ustvariti te temelje.
V Taoistični Yogi zavzamemo določeno držo tako, da na določen način premikamo energijo v telesu. S takim načinom premikanja telesa so vaši organi, vaše žleze in vaša hrbtenica dobesedno vključeni v gibanje namesto, da se samo raztegujejo. Pravzaprav večina raztegovanj v Taoistični Yogi niti približno ni tako ekstremnih kot je to slučaj pri Hatha Yogi, ki uporablja drugačno metodologijo.
Poleg uporabe metod sedeče meditacije in Taoistične Yoge so vam na voljo tudi metode seksualne meditacije, kjer vadimo v parih. Tukaj stremimo za tem, da ima s podvojitvijo Čija vsak od partnerjev več enegije na razpolago za vzbuditev zavedanja in čutenja. V normalnih okoliščinah ima vsak posameznik določeno količino osebnega in individualnega Či-ja (energije); toda med seksom lahko ustvarimo količino energije, ki bi ustrezala štirim ljudem.
Ker ste sposobni povečati to energijo (da se spomnimo tukaj gre še vedno za vadbo na prvi stopnji Taoistične meditacije), se začnete vedno bolj zavedati/čutiti to energijo. Vaše zavedanje se tako poveča, da vam nič ne uide. Kot ilustracijo, kaj s tem mislim povedat vzamemo n.pr.: vaš odnos z notranjostjo jeter. V normalnih okoliščinah ste mogoče sposobni vizualizirati vaša jetra, toda niste jih sposobni čutiti. V seksualnem Či Gungu dobite sčasoma sposobnost čutenja vaših jeter vse dol do celičnega nivoja.
Seksualne tehnike so na nek način lažje, ker je človeško življenje ustvarjeno z seksualnostjo. Seksualnost je odgovorna za telo. Energija, ki se ustvari, ko ljudje prakticirajo seks, zelo olajša stik z dejanskimi tokovi Či-ja v telesu. To je zelo pomembno.
Glede seksualne meditacije, jo nekatere šole prakticirajo, druge pa ne. Obstajajo šole v Taoizmu, kjer so zelo očitno šole celibatnih menihov in ki verjamejo, da bi se morali popolnoma odreči seksu. Bolje rečeno, nimajo verovanja, da nekdo ne bi smel ali da to ni dovoljeno, ampak so te skupine sestavljene iz ljudi ki:
Moj učitelj Liu Hung Chieh je razlagal, da je vsak človek v bistvu sestavljen iz petih elementov ali petih faz energije. Nekatere od teh energijskih faz pripomorejo, da imajo ljudje ekstremno seksualno naravo, do točke, kjer ne samo seks, ampak so hrana ter telesne reči potrebne za izpolnitev njihove osnovne narave. Brez tega imputa bi bila njihova naravna energija destruktivno zatrta.
Mojster Liu se je ukvarjal z seksom samo zato, da je imel potomce. Kot Konfucionist je bil obvezen imeti potomce za svojo družino. Potem, ko je izpolnil to obveznost, se ni nikoli več ukvarjal z seksom. Ne zaradi tega, ker bi imel nekaj proti seksu, ampak zato, ker ga to področje ni zanimalo. Ker pa je imel po naravi tako močno »metalno energijo«, (bil je intelektualec največjih zmožnosti) je lahko sedel, bral, in požiral knjižnice in bil pri tem deležen enakega zadovoljstva, kot ga lahko bolj meseni/telesni tipi najdejo v hrani in/ali seksu.
Obstajajo med seboj različni osebnostni tipi glede na to kateremu izmed petih elementov pripadajo. Zelo pomembno je ugotoviti/spoznati ( ko se spustimo v globine taoistične meditacije) kateri element prevladuje v konstituciji fizičnega kot tudi Či telesa. Vitalnega pomena je, da praktikantom postane popolnoma jasno katere bistvene energije so važne za njih. Na te energije se bodo po naravi najprej nagnjeni notranje osredotočiti. Na primer: oseba z prevladujočim elementom zemlja se bo v začetku koncentrirala na seksualnost ter na ojačanje telesa, medtem ko se bo metalna/kovinska oseba hotela na začetku osredotočiti na Či vaje za razvoj mentalne jasnosti, fleksibilnosti ter na dosego gibčnega in močnega telesa.
Začnemo z vsem kar je v zvezi z Či-jem fizičnega telesa. Ti energijski kanali poganjajo/pogojujejo telo v smislu vaših fizičnih spososbnosti/zmožnosti, vaših telesnih funkcij, vaše sposobnosti/zmožnosti govora/komunikacije, videnja/zaznavanja in sluha. Začnete delati z energijami, ki so odgovorne za to kar poznamo pod pojmom fizičnost/telesnost.Ko uspešno opravimo to prvo stopnjo/fazo v vadbi in obvladamo/kontroliramo Či fizičnega telesa, začnemo z vadbo nekaj različnih meditativni vaj.Te se začnejo z vajami raztapljanja, ki dobesedno sprostijo vso zadržano/vezano/zablokirano energijo, ki jo imate v sebi. Po vajah/postopkih/tehnikah raztapljanja sledijo vaje transformacije. Če želite, lahko spremenite neko energijo v neko drugo energijo. Na primer: jezo lahko spremenite v radost, ali bolečino v užitek. Te bistvene vaje so pravzaprav po učinkih zelo podobne metodam tantre v Indiji in v Tibetu, toda ne uporablja se jih na enak način in te tradicije poleg tega uporabljajo drugačno metodologijo.
Te začetne stopnje v taoistični meditaciji se ukvarjajo (razvijajo) z sposobnostjo čutenja. Taoisti menijo, da ker se nahajate na Zemlji in niste breztelesno bitje in ker imate fizično telo, se morate popolnoma soočiti z dejstvom vaše fizičnosti/telesnosti. To pomeni z vašo spososbnostjo čutenja in popolnega zavedanja kar je znotraj telesa.
Ko postanete sposobni popolnega zavedanja kar je znotraj vašega telesa, potem se lotite raziskovanja vsega kar se polno zaveda vašega Či-ja. V ta namen uporabljate proces raztapljanja, da sprostite vse vozle, vezi ali kondezacije energije v fizičnem telesu ali v Čiju. Premikate se skozi vse različne kanale in ustrezne dele telesa.
Naslednja stopnja v taoistični meditaciji pa zbuja me zahodnjaki vedno veliko zanimanje. To je področje/snov čustev/emocij. Zahodni svet je dominiran z čustvenimi zadevami. To velja posebno za ZDA. ZDA so relativno čustveno nezrel narod. Moderni mediji z Hollywoodom na čelu se že nekaj desetletij na vse pretege trudijo tako stanje še bolj utrditi. Na primer: če gledate Evropski film, bodo nekateri vsebovali žalosten konec. Stvari/ dogodki se ne izidejo vedno, heroj ne dobi vsakič dekle svojih sanj, tudi ni nujno da zmaga. Če pa hočeš v ZDA narediti uspešen film mora imeti »happy end«. V njem mora nastopati povzročitelj/ustvarjalec solz, filmska glasba mora biti sposobna dvigniti in manipulirati z emocijami v takem obsegu, ki nima z realnostjo nobene zveze. Niti od daleč vse skupaj ni podobno realnemu, vsakdanjemu življenju. Obstaja ekstremna tendenca k razgaljanju čustev (svojih in drugih ljudi) in »zlouporabi« čustev v tem smislu.
Na tej stopnji, ko se ukvarjamo z čustvi smo se seveda prej dodobra seznanili z prvima dvema telesoma: fizičnim in Či-jem.Sedaj začnemo ugotavljati ne samo, kje so blokade v Či telesu in fizičnem telesu ampak tudi ustrezna čustva, ki so vezana na njih. Med tem procesom se začne meditant/tka soočati z svojimi duhovi, kot temu pravijo Kitajci. To so vsi spomini in vse kar ni prisotno v sedanjosti, ki pa ima velikanski vpliv na nas.Na primer: nekdo je lahko preživel zelo neprijeten zakon in ločitev in njegova žena je bila rdečelaska. Dejstvo je, da vedno, ko se ta človek znajde v bližini rdečelase ženske bi najraje začel tretjo svetovno vojno. Enostavno ponovi svoje vzorce obnašanja. Taki vzorci vplivajo na ljudi na mnogo načinov in ne samo takrat, ko se tega zavedajo.Ljudje imajo še vedno lahko čustva, ki so bila ustvarjena že v otroštvu ali celo, ko so bili še v trebuhu matere.
Rojstna travma je na primer v Budizmu eden od štirih vzrokov trpljenja. Govorijo o rojstvu, starosti, bolezni in smrti. Dejstvo je, da lahko rojstna travma zelo destabilizacijsko vpliva na ljudi. Ljudje lahko trpijo za različnimi zasvojenostmi ali od depresije, zaradi travm povezanih z porodom.Človek je lahko neprestano borbeno razpoložen,je non-stop borec, zaradi prestanega napora/travme, ki ga je preživel med svojim 10 ali 20 urnim rojstvom. Če se je bil prisiljen(a) boriti skozi ves porod, da je prišel(la) ven, jo(ga) lahko to zaznamuje za celo življenje. Druga oseba je lahko dobesedno odnehala v maternici in so jo morali izsesati ven. Kot posledico, ima lahko depresijo čez celo življenje. Veliko in na stotine stvari se lahko zgodi. Z vsemi takimi primeri se lahko uspešno soočimo z meditativno tehniko raztapljanja, ki smo jo prej opisali. Vzorci obnašanja, ki so posledica travm se ohranjajo z energetskimi bloki. Z raztopitvijo teh blokov, lahko vzorci obnašanja za vedno izginejo. Vendar se to zgodi samo v primeru, če je proces 100% opravljen.
Tehnike meditacije na nivoju emocionalnega telesa za vodno metodo Taoisma običajno vsebujejo vaje raztapljanja. Te so pomembne v šoli kateri pripadam. Vodna metoda Taoizma ima na začetku velik poudarek na raztapljanju, ali na razbijanju energetskih blokad (podobno kot voda razje/raztopi najtršo skalo). Če vržete sladkor v vodo se sčasoma raztopi.
Pogosto me sprašujejo, če lahko ta metoda taoistične meditacije nadomesti potrebo po psihoterapiji. Na şplošno, ne. V modernem-vsakdanjem življenju morate služiti denar ter se srečevati/komunicirati z različnimi ljudmi. Ne moreš se umakniti v samostan ali v ašram, kjer so vse tvoje potrebe pokrite/preskrbljene in se lahko /imaš možnost se 24ur na dan) posvetiti svoji notranjosti (in svojim problemom). Lahko vam posredujem odlomek iz moje knjige v nastajanju o baguičang (Ba Gua Čang), ki se ubada s tem problemom:
»Psihoterapija je primernejša za ubadanje z disfunkcionalnostmi na nivoju čustvenega razvoja, kjer polna odgovornost za lastna čustva še ni del posameznikove zmožnosti.«
» V Taoistični meditaciji je tradicionalno veljal za primernega/vrednega/zrelega študenta(tko) tista(ti) katere(ga) čustvene potlačenosti/nadzor je bil tak, da je lahko individuum čutil(a), da karkoli se je čustveno dvignilo znotraj nje(ga) je bilo v bistvu njena(gova) odgovornost in ni bilo povzročeno od zunaj. Meditant(ka) bi potem bil(a) sposoben(a) odgovorno uporabiti meditativne tehnike na čustveni ravni za razrešitev svojih notranjih konfliktov in tako ne bi obtoževal(a) in napadal(a) druge ljudi za svojo mizerijo ali si povzročil poškodbe/bolečino ali celo samomor , da bi se maščeval okolici.
Ko se nekdo začne ukvarjati z različnimi načini kako raztopiti ali urediti/ transformirati čustva hkrati/zraven odpira ali očisti vsa nižja čustva. Nižja čustva so osnovna sovraštvo, ljubosumlje, depresija, jeza, pohlep, maščevalnost, želja po neprestani sreči, želja po grobih/surovih navezanosti.
Vsa ta osnovna čustva se najprej izbeza od tam kjer so zagozdene njihove energije, dejansko iz fizičnega telesa, potem se gre v energijske kanale telesa, kjer se nahajajo in končno se jih raztopi navznoter organizma/sistema. Potem se začne dobesedno pretvarjati ta čustva, ki se tudi raztezazajo izven fizičnega telesa. Vaše osebno polje ima sposobnost dobesedno segati na konec Univerzuma.
Če ne očistite vaše energetsko polje izven telesa, potem vse energije, ki prihajajo od zunaj aktivirajo nerešene energije v vašem osebnem Či-ju. To povzroči, da ste manipulirani kot lutka od energij, ki prihajajo od ogromnega energijskega polja zvezd in planetov. Na ta način se ustvari ponavljajoč mehanizem/vzorec, ki zopet prihaja noter. Na tem sloni astrologija. Na nivoju opravljanja očiščevanja čustev je možno čustvene faktorje, ki so posledica astroloških vplivov izničiti.
Na naslednji stopnji te metode so na primer metode preko katerih se te transformacije izvajajo v Tai Či Čuanu, Ba Gua Čang-u, Či Gungu ali v Taoistični Yogi.
Ko začnete posegati po čustvih, je važno, da začnete delati direktno z žlezami, kakor tudi z notranjimi organi. Na voljo je mnogo tehnik, ki so primerne v ta namen glede na individuum v določeni situaciji. Ne bom govoril in našteval različne tehnike. To je pristop »kuharske bukve«, človeška bitja pa ne funkcionirajo na ta način.
Celibati vadijo primarno z meditacijo v gibanju in sedečo meditacijo. Metode stoječe meditacije so primerne za delo na fizičnem in Či telesu. Njihov vpliv na emocije ni nujno velik. Sedenje ima ponavadi največji učinek medtem, ko so meditacije v gibanju nekje na sredini .
Glede na razrešitev emocionalnih ostankov (za ljudi, ki niso celibati) predstavljajo sedaj taoistične seksualne meditativne tehnike temeljni premik na nivoju dela z telesom in na nivoju Či-ja. Seksualne či gung tehnike uporabljamo, da dosežemo optimalno delovanje telesa. Kako oživeti vsak živec v telesu? Kako doseči orgazem v kateremkoli delu telesa? Kako doseči notranji orgazem? Tukaj se pogovarjamo na nivoju telesa in nivoju Či-ja.
Na Či nivoju se začnemo učiti kako premikati energijo med seksom. Vadimo kako premikati energijo skozi energijske kanale in s kakšnim namenom to počnemo. Na primer z namenom zdraviti telo ali kot predpriprava za sposobnost vzbujanja in tranformacij emocij.
Ko pridemo do nivoja razrešitve emocij v seksu s seksualno meditacijo, postopek postane mnogo bolj zanimiv. Sposobnost razstapljanja energije se močno ojači.. Desni , levi in centralni energijski kanal zelo pridobijo na pomenu. Tehnika razstapljanja se pri tem razširi. Polje, ki se pri tem ustvarja seže 15- 20 čevljev izven telesa. Dobimo zelo natančen občutek o emocijah, ki zapuščajo telo. To se potem poveže s Sedečo meditacijo, ko začnemo delovat na emocionalne energije izven telesa. Osredotočimo se na izboljšanje svoje pozornosti na notranje emocionalne energije, ki se nanašajo na notranji prostor ter na razrešitev in/ali transformacijo emocionalnih blokad.
Na tem nivoju študent vadi meditacijo v sedečem položaju hkrati s seksualnimi meditativnimi tehnikami za emocionalno čiščenje. Ker hkrati izvaja ti dve metodi, se pozornost podvoji, podvoji se globina vaje, od tu izraz dvojna kultivacija . Z seksualno meditacijo se podvoji notranja pozornost. Na tem nivoju prakse taoistične meditacije se ne ukvarjamo samo s tehnikami za raztopitev energijskih blokad našega osebnega smetišča, ampak začnemo to tehniko uporabljat na ljudeh v bližnji okolici.
Vsak od partnerjev seksualno ne samo da dela na svojih blokadah ampak ga zanima sprostitev zablokirane energije v svojem partnerju. Pri tem se sposobnost zavedanja poveča. To je pravi čas, če nekdo želi med sedečo ali seksualno meditacijo, da začeti delati na raztapljanju emocij drugih ljudi.
Taoisti so prav tako kot tantristi prišli do spoznanja, da če ste sposobni na emocionalnem nivoju početi kar želite ne da bi škodovali drugim - lahko delite to bogatstvo. Kar želite zase, želite čim več ljudem in situacijam, in življenje se vam spremeni na bolje. Ustvarili boste mnogo lepši svet v katerem živimo, ne samo zase ampak tudi za ljudi v vaši okolici. To postane zelo pomembno in deluje globlje od površinskih zaznav.
Lahko rečemo, da je začetni nivo vadbe prvih dveh stopenj Taoistične seksualne meditacije Taoistična seksologija. Vse to imamo tudi na Zahodu. Seksologija: kako se bolje ljubiti, kako doseči večji užitek, kako doseči več orgazmov, kako imeti rad svojega partnerja potem, ko je konec prve zaljubljenosti. To je kratka vsebina seksologije. Seksologijo zanima boljši seks. To je razumljivo.
Na nivoju seksualne meditacije se ukvarjamo s čustvi. Če se za to odločite, lahko začnete uporabljati seksualno energijo za delo na primarnih čustvenih težavah, ki vas mučijo. Tukaj se dogaja , da človeško bitje , ki ni bilo sposobno intimnosti, postane tega sposobno. Tega se naučijo kot stranski proizvod meditacije. To ni njen glavni cilj, kot je to pri zahodni seksologiji, ki sloni na psihologiji.
Večina tantre, ki se danes nahaja v Ameriki zanima kako biti intimen s partnerjem in kako bolj uživati v seksu. To ni dosti več kot seksologija.
Seksualno meditacijo uporabljamo za sistematično in dosledno sproščanje in uravnoteženje vseh zablokiranih čustev. To je kontekst za dosego stopnje zrelega človeka, ki seje odločil, da bo polno živel. Tu gremo globlje od predstav o sebi in drugih, osredotočeni na bistvo, ne na pojave, zanima nas dolgotrajno zadovoljiva seksualna zveza.
Ko se lotimo dela s središčnimi energijami znotraj človeškega telesa nimamo druge izbire, kot da vse delimo s partnerjem. Pojavijo se goli pred vami. Partnerjev um se razgali pred vami. Ničesar ni, kar je intimno in ničesar ni, kar ni intimno. Odprto je treba postopati s situacijo, kakršnakoli se pač pojavi.
Globlji nivoji seksualne meditacije se ukvarjajo s pretvorbo čustvene energije v duhovno energijo, nato v praznino in končno stopimo na pot-Tao. Vrnemo se k individualnim vajam.
Na tem nivoju se ozavemo energije znotraj telesa, ki ni telesnega izvora, ampak povzroča delovanje telesa. Či je del telesa. Medtem ko telo "pridobiva - kultivira" povečan Či, moramo postati skrajno pozorni. Nedvoumno obstaja umsko - telesna interakcija.
Znotraj telesne energije so ohranjeni spomini vse od rojstva. Pridemo v stik s celičnim spominom. V Taoizmu in do neke mere v moderni psihologiji, Budizmu, Krščanstvu in v vseh starih duhovnih tradicijah velja, da si telo zapomni/zadrži spomine iz maternice in celo pred tem, ko smo obstajali samo kot DNA molekula.
Ti spomini so kompleksi, nastali pri odraščanju in vzgoji. Navadno ti spomini preprečujejo osebi svobodno delovanje ali zrelost. Taka oseba je vedno znova vržena v preteklost. Tehnika raztapljanja se izvaja z namenom, da dobesedno raztopimo vse telo delček po delček, centimeter po centimeter, dokler ni vse znotraj telesa raztopljeno.
Naslednja naloga vsebuje obračunavanje z energijami, ki jih v Taoizmu imenujemo duhovi, demoni in hudiči. Sam proces pa imenujejo poigravanje z duhovi znotraj osebe. Koliko ljudi lahko odkrito prizna, da so prešli svoje starše? Koliko ljudi lahko gleda na svoje starše, brate in sestre, ter ljudi s katerimi so doraščali samo kot človeška bitja? Koliko odnosov je reaktivno živeto? Zelo malo ljudi se lahko pohvali s temi dosežki. To velja tudi za Kitajsko. To je osnovna značilnost situacije človeških odnosov. Taoisti pravijo: "Če hočeš imeti otroke - moraš transcedentirati negativne vplive svojih staršev. Če hočeš napraviti duhovnega otroka znotraj sebe - moraš preiti svoje starše.
Učitelji v vseh duhovnih tradicijah trdijo, da so vse stvari iz preteklosti, ki močno vplivajo na nas, kot demoni. Na Kitajskem jih imenujejo notranji demoni (traume, "če-ji". "toda-ji", načini in vzorci na katere je bila umska energija oblikovana, večin le- teh pa se sploh ne zavedamo).
Najprej se jih moramo ozavesti. Potem jih s tehniko raztapljanja dobesedno razpršimo ter pretvorimo njihovo energijo, nakar jo pošljemo v središče našega bitja. To je gorivo s katerim ustvarjamo duh.
Za to opravilo je potrebna določena mera poguma. Na Kitajskem pravijo temu "skočiti v zmajevo žrelo". Pri tem vas bo ugriznil. Zelo čuden občutek je, ko med meditacijo doživljamo občutek terorja, ki je močnejši, kot karkoli drugega doživetega v življenju. Na nivoju uma, na nivoju energije znotraj človeka, je zelo malo razlike med dogodki, ki so se resnično zgodili in med spomini, ki nimajo nobene zveze z realnostjo, ki pa so shranjeni v podzavesti.
Te metode raztapljanja demonov znotraj telesa se začnejo s sistematičnim prehodom skozi energijo celotnega telesa ter se sčasoma nadaljujejo z sposobnost za istočasnega raztapljanja žlez, možganov, mišic ter notranjih organov. Dejansko se pri tem skenirajo vse celice v telesu. Proces raztapljanja odpravi vse vozle. Vendar ne gre le za odpravo negativnih čustev ter umskih stanj, temveč za transformacijo teh energij v duh in Či.
Ko je telo očiščeno blokad, se Či začne svobodno pretakati. Pogosto spregledano dejstvo, ki velja za vse tradicije meditacije je, da če nekdo meditira samo zato, da postane bolj sproščen, je to norost. V ta namen imamo Prozac in druga pomirjevala, v ta namen ljudje jemljejo droge in alkohol in zato gredo ljudje spat.
Namen meditacije je, da se ozavemo središča našega bitja, to je duha in praznine; pri tem pustimo daleč za seboj ubadanje s telesno ter umsko sproščenostjo. Dokler so notranji demoni prisotni znotraj nas, ne moremo postati zares sproščeni, ne moremo postati naravni. Vedno znova moramo do neke mere reagirati na ta notranja čustva, ker so vdolbljena v različne komponente našega bitja, razen če ne ukrenemo nekaj, kot je delo s Taoistično meditacijo. Preko tega početja se lahko sistematično razprši te vozle.
Vsak ima svoje grozljive zgodbe; nobeden nima popolnih staršev ali popolno otroštvo. Ne glede na to, kako slaba je situacija, obstaja vedno drugi kraj in čas, kjer so ljudje preživljali težje obdobje. Lahko da so vas posilili in zaklenili v kamro, toda ali ste bili sistematično mučeni iz tedna v teden iz meseca v mesec? Ali ste prisostvovali, ko so vašo družino pomorili in mučili nečloveški politični sistemi ali vlade? Ti dogodki spadajo v standardne izkušnje na Kitajskem. Ljudje se pač rodijo. Na okoliščine ob rojstvu ni vedno lahko vplivati.
Ne glede na to ali ti vozli izvirajo od dogodkov, ki se jih spominjate in ste jim prisostvovali, so delo vaše domišljije, izvirajo iz spomina na prejšnje inkarnacije ali od takrat, ko ste bili v maternici, so za vas (kot) stvarni. Za vas so stvarni, resnični. Ti vtisi blokirajo vašo energijo. Preprečujejo vam polno življenje. Vse Taoistične tehnike meditacije sistematično sproščajo te notranje demone, kjerkoli pač so se naselili v telesu.
S tehnikami, ki mi jih je pokazal Liu mi je uspelo osvoboditi se od svojih lastnih demonov. Ko pridete do točke, kjer se energija enostavno sprosti znotraj vas, ser zdi, kot da ne obstaja več. Enostavno izgine. To je narava pretvorbe v duha. Za tistega , ki dosledno opravi tehniko meditacije do konca, se stvari enostavno spremenijo. Sprememba se izraža v preteklosti, sedanjosti ter prihodnosti. Zdelo se bo, da je bilo vedno tako in da bo tako za vedno ostalo.
Na tem začetnem nivoju Taoitične meditacije obstaja, kot sem prej omenil, razlikovanje v načinu vadbe med pripadniki levega krila ter pripadniki desnega krila. Pripadniki desnega krila so navadno konservativci. Vse to bodo skušali doseči s sedečo meditacijo. To bodo dosegli tako, da si bodo uredili mirno življenje, tako da se lahko postopoma umaknejo od motenj vsakdanjega življenja. Navadno živijo stran od ljudi. Pogosto skušajo živeti v majhnih skupinah, tako da lahko ves napor usmerijo v duhovnost.
Radikalci (če ostajamo pri zgornjem izrazoslovju) bodo opravili isto količino sedenja v meditaciji, potem pa se spustijo v aktivno življenje. Namensko bodo manipulirali z energijo, ki se ustvarja v interakcijah vsakdanjega življenja, tako da namensko iščejo določene življenske situacije. Katastrofe ter nemir postanejo snov in motivacija za prakso meditacije.
Praktično delo se izvaja direktno na kraju samem v kontekstu vsakdanjega življenja. Študentje uporabljajo te situacije in energije iz vsakdanjega življenja, tako varne nevarne, kot orodje za transmutacijo svojih notranjih blokad v naravnost ter notranjo harmonijo.
V tradiciji leve poti se med izvajanjem meditacije velikokrat znajdemo v okoliščinah, kjer se namensko napotimo v situacije, kjer je možnost neuspeha. Taoistični namen namreč je, namreč, da se lotimo Či-ja, ki je zablokiran tako, da si pomagamo z lekcijami, ki nam jih življenje trenutno nudi, da dosežemo transformacijo Či-ja v duh. Zelo aktivno se soočajo z okolico, vključno zsseksom, politiko, gospodarskimi posli itd.
Za primer naj povem, da me je moj učitelj Liu iz Beijinga učil aktivne vodne metode. On sam je bil tip desnega krila. Čeprav je bilo težko, mu je uspelo sredi Beijinga živeti odmaknjeno samotarsko življenje. To je bila njegova pot. Pot, ki jo je mene učil je drugačna, vendar še vedno spada pod vodno metodo. Sem zelo aktiven v svetu. Njegov edini študent poleg mene, je tudi zelo aktiven v svetu. Pravzaprav je eden največjih poslovnežev z nepremičninami v Hong Kongu.
Zrelost je potreben predpogoj za globoko duhovno kultivacijo. Z čimer se mora posameznik soočiti in potem izvesti je, da vzame katerikoli Či, ki je vezan v njegovem telesnem Či-ju ter v čustvih, in jih pretvoriti v duha. Na koncu tega opravila, ko študent(ka) prične sproščati energijo v svojo notranjost, postaja vedno zrelejši(a). Razlika med zrelo osebo in otrokom je ta, da otrok vedno ve, kako bi se stvari morale odvijati. Zelo na jasnem si je, kako bi življenje moralo biti in če ni, postane zelo tečen..
Ko v svojem dosežemo stopnjo zrelega človeka, nam končno postane jasno, da je malo stvari zares takih, kot izgledajo na prvi pogled. Zrela oseba lahko funkcionira med vsakdanjimi življenskimi nepopolnostmi brez potrebe po priznanju ali obsojanju. Življenje ni popolno. Ali ste že srečali otroka, ki si ne bi želel zlate zvezde? To je otroška perspektiva. Da se lahko premikamo skozi življenje in postanemo zreli se prej ali slej zgodi, da ugotovimo da so si ljudje različni. To ne velja samo za druge ljudi, ampak velja tudi za nas v različnih življenskih situacijah.
Zrela oseba je sposobna oproščanja. Sposobni so sprejeti človeške omejitve in v dani situaciji opravijo, kar lahko. Otrok tega ni zmožen. Otroci si želijo uresničitev svojih želja. Tako dosežejo prostor v svetu.
Tako se Taoistični praktikant približuje osvoboditvi od prisvojenih čustev ter miselnih vzorcev. Ta izziv postane močan fokus vadbe. Potrebno so leta in leta vadbe, ker ni enostavno odrasti. Ko pa končno pridemo na ta nivo prakse, smo pripravljeni za delo na notranjem duhu. To je nivo Taoistične alkemije, kjer so vse energije pretvorjene v duh, praznino in končno v Tao. .
V naslednjem nivoju študija se začnemo ukvarjati z umom in mislijo ter vprašanjem kje se misli rojevajo. Začnemo se premikati proti shin (hsin), kakor pravijo temu Kitajci. Nahajamo se na robu alkemije medtem ko vadimo na mentalnem nivoju. Nismo še čisto potopljeni vanjo, vendar se bo to kmalu zgodilo. Na nivoju mentalne misli se začne delati s tehnikami srca ter uma.Tako se ugotovi od kje izvirajo misli.
Spoznava se narava misli ter zavesti, ki generira te misli. Sproščate se proti središču vašega bitja.
Večina je sposobna spoznanja, da "mislimo". "Nekaj se mi mota po glavi, 2+2=4, zjutraj bo treba dati prati umazano perilo, spotoma bom kupil steklenico mleka, peljal se bom z avtom, treba bo plačat zavarovanje". Te zadeve so misli. Sposobni smo tega spoznanja.
Ko se ozavemo nivoja, kjer se generira zavest, ki lahko dobesedno potuje od rojstva do smrti, ste prišli do sredine. Tukaj se soočimo z umom. Celični nivo raztapljanja je zelo pomemben dokler ne pridete do stopnje, ko začnete raztapljati preko umskega toka in potem skozi čustva, dokler končno ne naletite na kraj, kjer misli nastajajo. Dobesedno zasledujemo tok dokler ne pridete do zavesti same.
Ko pridete na nivo zavesti začnete uporabljati vsakovrstne tehnike za razrešitev vozlov v svoji zavesti. Glavni učinek tega dela treninga je, da se ozaveste sredice svojega bitja in vam postane ukvarjanje z njo domače.
Večina ljudi zbeži kot jih nesejo noge, ko se približa središču svojega bitja. Odskočimo, zbežimo, gremo ven, vreščimo. Če imamo srečo samo vreščimo. Ponavadi se ljudje izklopijo in postanejo absolutno neobčutljivi ter okamenijo ne zavedajoč se da (in kaj se) se dogaja.
Psihološko stanje zanikanja, ki se pojavi pri tej središčni zavesti lahko povzroči, da gredo ljudje od rojstva do smrti ne da bi razrešili glavne zadeve življenja, za kar so se pravzaprav rodili.
Na naslednjem nivoju se soočamo s psihično energijo. Ugotovimo, da zapuščamo telo. Postavi se vprašanje manifestacije. Od kod pridejo stvari in zakaj se manifestirajo na določen način?
Zakaj ste trenutno oblečeni v majico in kaki hlače ali zakaj sedaj sedite, namesto, da plešete na strehi. Zakaj obstaja ta zgradba- namesto, da ne obstaja? Zakaj ta svet obstaja- ker lahko tudi, da ne bi obstajal. Ta svet je nekako moral od nekod priti. Nekako ste morali priti v to eksistenco. Misel, ki jo imate v tej sekundi mora priti od nekod. Tukaj se soočimo in delujemo z nevidnim svetom.
Po delu na psihičnem telesu se začnemo ukvarjati z vzrokom manifestacije, z drugimi besedami, od kod prihaja vse kar poznamo. Na nivoju psihičnega telesa začne um potovati vse dlje in dlje od telesa in tu postane sposoben, da lahko spozna energijske vzroke/posledice vzajemnih odnosov.
To je kakor, da bi v Kopru začel ta material prihajati in prihajati in se končno manifestira v Ljubljani. Toda sposobnost razpoznave, kaj ta energija je, ko se začne transformirati, se zgodi v Divači. In kako vse drugače izgleda v Logatcu. Ta stadij razvoja je za študente meditacije zelo nestabilen. Svet zgubi trdnost, konkretnost.
Vaša energija kroži naokrog in se soočate s temi stvarmi, pri tem pa se postavlja vprašanje, kaj je resnično in kaj ni resnično. Tu se začne stadij meditacije, ki se v Taoizmu imenuje učenje razlikovanja med pravim in nepravim. To je zelo težek stadij, ker večina ljudi, ki se tu znajde, ne samo, da tukaj spoznava, kako dobijo sporočilo, ampak mehaniko tega procesa.
Kako lahko ustavimo stvari preden nas povozijo? Kako se lahko igramo in manipuliramo s temi energijami, medtem ko iščemo načine za preobrazbo uma in bistva preden na svoji poti proti mirnosti. Tukaj gre za nekaj več kot za vprašanje biti ali ne biti pod njihovim vplivom. To ni magija. Zahteva pa veliko poštenega, iskrenega dela in napora. Tukaj je težko ne zaiti na stran pota. V Lao Tse-jevem Taoizmu ni nobenega namena, da uporabimo to znanje za doseganje moči, temveč gre za povečanje notranjega zavedanja za osvoboditev posameznika iz njegove ali njene notranje ječe.
Nekateri Taoisti, magiki v Taoizmu, se igrajo s temi stvarmi, da dosežejo manifestacije v okolici. Gledano iz perspektive meditacije, lahko po mili volji manipulirate z okolico, vendar boste še vedno ujetniki te okolice, če je ne preidete/prerastete.To je pravi problem. To je stopnja razvoja, kjer kakor pravi rek, se ločijo možje od dečkov, oziroma ženske od deklic.Kljub temu, da imate zmožnosti vedenja, kaj se bo zgodilo, vnaprejšnega videnja dogodkov, ki se bodo zgodili v prihodnosti, zmožnosti povzročanja le teh, kjub temu, da vse to jasno vidite in razumete, pa morate razumeti, da vi ne povzročate teh zadev. Enostavno slišite novice preden prispejo. To je podobno, kot bi vedeli šest tednov vnaprej, kaj se bo zgodilo na borzi. To je vse lepo in prav. Toda dejstvo je, da za vse kar zaznavate, kar se lahko spremeni v čudovite stvari, je vedno tudi možnost, da se sprevrže v katastrofo
Na tem nivoju se počasi začenja alkemični del vadbe. Imenuje se "nei dan". Sedaj je potrebno namensko reprogramirati vaš sistem, da lahko omogočite energijam, ki se pojavljajo pri procesu manifestacije, nemoten prehod skozi vas, ne da bi bili vplivani od njih in ne, da bi vi na njih vplivali. Ko se pojavijo te psihične sile smo po navadi zelo močno in direktno vplivani od njih. Psihični nivo vadbe se doseže, ko te sile zaznavamo, vendar nismo vplivani/moteni. Ne smete se pustiti zasvojiti od njih ali se na njih navezati. Prav tako tukaj obstaja velika skušnjava, da bi se poigravali z njimi. Potrebna je velika notranja moč, da se jih lahko pusti pri miru, da gredo svojo pot.
Ne poznam nikogar, ki ni na tem mestu porabil pet do deset let medtem ko ga je metalo sem in tja, kot ping pong žogico. Ekstremno težko je, ker po eni strani skušamo imeti interaktivni odnos ter se trudimo dobiti nekaj tega, po drugi strani pa skušamo ohraniti dovolj skromnosti, da dovolimo eksistenci, da nemoteno deluje, čeprav imamo moč in zmožnosti, da jo manipuliramo, vendar je ne. Vse skupaj postane zamotano.
Vprašali boste, kje najdemo mir v vsej tej kompleksnosti? Na vsaki stopnji vadbe se je pomembno spomniti, da moramo priti do točke, kjer so yin in yang energijski odnosi dosegli ravnovesje ter so v stanju udobja med sabo.To povzroči stanje mirnosti ali po Taoistični terminologiji jing, ko zavest miruje in se počuti popolnoma "udobno" sama s seboj. Mirnost je osnovni kontekst vseh klasičnih šol Lao Tse-jevega Taoisma.
Z vadbo teh različnih vaj smo prišli skozi proces meditacije v vaje alkemije. Začne se proces dela z alkemijo. Ko zapustimo stopnjo meditacije se začne delo na pretvorbi na celičnem nivoju telesa. Začne se pretvorba na nivoju genetske strukture. Telo se mora spremeniti, da lahko sprejme in vzdrži te energije.
Osnovni princip alkemije je, da stvari obstajajo na grobi in bolj fini način. Ali je energija telesa kondenzirana, ali pa je razprostrta tako, da ni mej? Ko se ubadamo z energijo, ki je znotraj telesa (Či-ja, čustev, uma psihičnega nivoja ali nivoja od koder se vsi ti nivoji zgodijo) se srečujemo z raznimi nivoji kondenzacije.Vaša sposobnost naravne ozaveščenosti je enostavno stisnjena v prisilni jopič. Ko ta popusti, ko to postane bolj odprto pride do izraza naravna sposobnost uma in telesa. To velja, tako v smislu, ko gremo znotraj sebe, kot takrat, ko se odpravimo na rob kosmosa.
V enem smislu je povečanje energije sposobnost, da dovolimo energijam, ki hočejo ven, da gredo ven in nasprotno, da dovolimo energijam, ki gredo noter, da se kondenzirajo, kolikor je pač možno. Obstaja prav toliko prostora znotraj vas, kot ga je v vsem znanem in neznanem univerzumu. Prav toliko ga je znotraj vas, kolikor ga je zunaj vas in Taoisti še vztrajno dodajajo stvari do neskončnosti. Uporabljajo igrice za ozaveščanje zunanjega, ki vam pomaga priti v notranjost in potem, ko ste notri, metode, da greste ven, dokler končno človeško bitje ne najde svojega mesta v univerzumu. mir v vsej tej kompleksnosti? Na vsaki stopnji vadbe se je pomembno spomniti, da moramo priti do točke, kjer so yin in yang energijski odnosi dosegli ravnovesje ter so v stanju udobja med sabo.To povzroči stanje mirnosti ali po Taoistični terminologiji jing, ko zavest miruje in se počuti popolnoma "udobno" sama s seboj. Mirnost je osnovni kontekst vseh klasičnih šol Lao Tse-jevega Taoisma.
Z vadbo teh različnih vaj smo prišli skozi proces meditacije v vaje alkemije. Začne se proces dela z alkemijo. Ko zapustimo stopnjo meditacije se začne delo na pretvorbi na celičnem nivoju telesa. Začne se pretvorba na nivoju genetske strukture. Telo se mora spremeniti, da lahko sprejme in vzdrži te energije.
Osnovni princip alkemije je, da stvari obstajajo na grobi in bolj fini način. Ali je energija telesa kondenzirana, ali pa je razprostrta tako, da ni mej? Ko se ubadamo z energijo, ki je znotraj telesa (Či-ja, čustev, uma psihičnega nivoja ali nivoja od koder se vsi ti nivoji zgodijo) se srečujemo z raznimi nivoji kondenzacije.Vaša sposobnost naravne ozaveščenosti je enostavno stisnjena v prisilni jopič. Ko ta popusti, ko to postane bolj odprto pride do izraza naravna sposobnost uma in telesa. To velja, tako v smislu, ko gremo znotraj sebe, kot takrat, ko se odpravimo na rob kosmosa.
V enem smislu je povečanje energije sposobnost, da dovolimo energijam, ki hočejo ven, da gredo ven in nasprotno, da dovolimo energijam, ki gredo noter, da se kondenzirajo, kolikor je pač možno. Obstaja prav toliko prostora znotraj vas, kot ga je v vsem znanem in neznanem univerzumu. Prav toliko ga je znotraj vas, kolikor ga je zunaj vas in Taoisti še vztrajno dodajajo stvari do neskončnosti. Uporabljajo igrice za ozaveščanje zunanjega, ki vam pomaga priti v notranjost in potem, ko ste notri, metode, da greste ven, dokler končno človeško bitje ne najde svojega mesta v čustva so v resnici naši nevronski prevodniki ali organi ali žleze, ki prenašajo energijo iz enega kraja do drugega. Z meditacijo pretvorimo čustva kar pomeni, da smo zavestno sposobni trasformirati naša čustva.
Vsem čustvom v telesu pripadajo ustrezne vaje, ki jih pretvorijo v nasprotno čustvo. Jeza se da pretvoriti v ljubezen, strah se da pretvoriti v pogum; obstajajo mnogi in določeni načini za dosego tega.
Na nivoju zrelosti v Taoizmu zelo jasno delujemo z vsemi energijskimi linijami, ki so odgovorne za delovanje telesa. Obstaja štiri ali pet tisoč energijskih linij na katerih se dela v Taoizmu. Čeprav se to zdi nemogoče število, enkrat, ko opravite prvih sto ali dvesto, stvari postanejo lažje. Najbolj pomembne so same povezave med linijami.
Medtem ko gremo skozi vse te spremembe znotraj sebe, ko namerno delamo na svojih notranjih organih, ko namerno spreminjamo energijo od enega organa do drugega ter jo povezujemo v naš umski prostor, ko se namerno igramo z energijo, ki je znotraj hrbtenice, pridemo do točke, ko začnemo delati z mnogimi energetskimi centri v možganih. Postanemo sposobni osvoboditi se osnovnih negativnih blokad, ki preprečujejo dosego
stopnje zrelega človeka. Na tem nivoju se je treba odločiti ali nekdo želi prevzeti odgovornost za svoje bitje. Dokler ne dosežete stopnjo čustvene zrelosti vam pravzaprav ni treba prevzeti odgovornost za vaše bitje. Resnici na ljubo,če se izrazimo v Zahodni terminologiji, se ukvarjate z čiščenjem vašega sistema od raznih toksičnih stvari. Prvo se rešimo notranjih odpadkov; z drugimi besedami, vseh negativnih stvari, ki delajo življenje zelo teško, zelo problematično. Na koncu tega procesa nas čaka težji izziv: očistiti se moramo vseh nagnjen, ki so nam všeč. To treba opraviti, da postanete sposobni pustiti svobodo vsem stvarem, da so kar so in da dogodki iz zunanjega sveta ne vplivajo na našo zavest.
Zelo lahko se je v primeru neke travme obnašat kot "oh ubogi jaz", "Želim si", "Postanem jezen", "Me spravi v žalost", "Spravi me v depresijo", namesto da pretvorimo ta čustva nevtralno energijo. Večina ljudi razume svobodo take sorte. Kaj pa, ko se lotimo odpravljat stvari, ki jih imamo na tem svetu najraje? Kaj pa ko se lotimo razpršitve vsega kar si zelo želite? Ustvariti si skušamo veliko stopnjo enakosti med temi željami. To je velik in pristen izziv, ki je muečil vsakogar, ki je dosegel Tao.
Ko se lotite tega izziva ste seveda še vedno odgovorni za vašo vadbo.
Najprej se lotimo najbolj perečih stvari. Koliko ljudi lahko prenaša bolečino ter duševno trpljenje? Malo jih je.
Ko prevzamete odgovornost za vašo vadbo, to še ne pomeni, da ste zares prevzeli odgovornost za to kar ste. Po eni strani bi to lahko bilo zelo sebično. Boli me noga, hočem da me neha boleti. To ne pomeni, da prevzemam odgovornost za svojo nogo, hočem le, da me neha boleti. To je popolnoma valjeven razlog. Toda tak odnos vas ne bo pripeljal do Tao. Premikamo se in delujemo odvisno od naše Ei ozavešeenosti v skladu z stadijem, ki smo ga dosegli v osebnem razvoju. Nismo kar naenkrat izstreljeni v višave in daljave. Treba je razumeti in transcedentirati vse, kar ima opraviti z nogo, tako dobro, kot slabo, kot grdo, da lahko zares prevzamem odgovornost.
Vsem skupaj bi rad povedal, da so v vodni tradiciji Taoizma mnenja, da je ves koncept prosvetljenosti nesmiselnost. Budisti pravijo "nekdo prekine skolesom inkarnacije", Kristijani pravijo "postati eden z bogom". Beseda Tao pomeni pot, cesta, ulica, vozni pas. Kakršenkoli izraz pae uporabljamo gre za toeko gledanja v Taoizmu, da v resnici ni zaeetka ne konca. Ni medeninastega prstana na koncu potovanja. Ne obstaja "boing-boing". Ni nobenega "ahhhh". Lepo bi bilo, če bi obstajal, toda Taoizem ni podložen tem dosežkom. Ni velikega doživetja prosvetlitve.
Dejstvo je , da ko se nekdo spušča globlje v meditacijo, se enostavno vpleta v bistveno naravo stvari. Mirnost v bistvu ter praktično delovanje postanejo kažipoti, ko se spuščamo v notranjo alkemijo. Začne se delo na energetskih kanalih. Začnemo spreminjati stvari znotraj nas. Začnemo delo z energijami v okolici, sonca, zvezd, zemlje, pet elementov in vseh teh stvari o katerih sem siguren, da ste že slišali. Toda, ko se iskreno lotimo teh stvari ugotovimo, da je najtežje pristno prevzeti odgovornost za vsako notranje dejanje, kot tudi za tisto v "rdečem prahu" sveta.
Takrat se šele začne prava vadba. Posebno to velja, ko začnemo z delom na srednjem in višjem tan tienu (v Taoizmu obstajajo trije tan tieni s katerimi imamo stalno opravka) pri katerem gre za vaše telo in način kako le ta izraža svojo naravnost preko ljubezni.
To je delo srca , kar je v bistvu delo z odnosi do drugih ljudi, do drugih stvari, do Zemlje, do zvezd, do samega sebe. V Taoizmu je delo na nivoju srca zelo močna zadeva. Potem obstajajo vaje za zgornji tan tien, ki se ukvarja z časom in prostorom, ter stvarmi , ki presegajo čas in prostor. Ko se zaćnemo ukvarjati z vajami zgornjega tan tiena se zavemo, da se dogaja več stvari, kot se to zdi tukaj na Zemlji. Zavemo se, da vse kar počnemo ni pomembno, ker ne obstaja dovolj dolgo vpriomerjavi z dogajanjem v vesolju, ima pa vseeno globok začasni vpliv na nivoju Či-ja.
Moramo začeti prevzemat odgovornost za naša dejanja. Vsi se učimo na težji način. Samo tisti z največ sreče in tisti, ki so najdlje prišli v evoluciji, se ni treba učiti v šoli težkih udarcev. Obstaja stvar z imenom človeška omejenost . To začnete spoznavat. Vaš duh nima posebne omejitve, vendar ga imata zato vaše telo in um.
Pri delu z tremi tantieni na nivoju alkemije postane zelo pomembno delo na energijskih kanalih v telesu ter delo na ustreznih stanjih zavesti. Pri procesu spreminjanja telesa v duh ter premikanju energije, se začne nekaj dogajat z telesom. Celice se začnejo spreminjat. Nekaj se dogaja. Ne vem kako naj to točno opišem. Dobite telo, ki ni telo normalnega človeškega bitja. Telo se speminja tako, kot to hoče um. Postopno ugotavljate pristen odnos med tem, kar se zaveda in tem, kar se ne.
Taoisti so smešna grupa glede etike in morale . Iskreno ne verjamejo ne v zlo ne v dobro. Iskreni so v tej točki gledanja in ne iskoriščajo to filozofijo za opravičenje sebičnosti ali destruktivne norosti. Ne gre za to, da ne obstaja dobro ali zlo, tako da potem lahko krademo in ubijamo za lastne interese. Prepričani so, da človeški moralni sistem ni dosti vreden. Ko se začnemo zavedat duha in praznine, počasi in sigurno postane jasno, da je bilo skoraj vse dobro in zlo ustvarjeno od nezrelega človeškega uma. Ni rečeno, da prav od vašega.
Tako družbe držijo skupaj. Osnovna naloga družbe je, da preprečuje lakoto in da omogoča, da vlaki vozijo in ne zamujajo preveč. Mislim, da nobeden še ni trdil, da je obstajala napredna ali duhovno razvita družba, ki je trajala dalj časa.
To kar se razvije je mentaliteta "Hočem, da moje misli zmagajo". Vsakdo se mora boriti, tuhtati in temu podobno. Spomnil bi vas, da je koncept demokracije popolnoma tuj na Kitajskem. Za njih je to zelo čudna ideja. Danes obstajajo na različnih koncih sveta popolnoma različni pojmi o tem, kaj je prav in kaj ni. Kaj ima to opravit z bistvom, zavestjo ali Tao-m?
Taoisti se vedno osredotočijo na bistvo stvari. Kaj je bistvo situacije? Potem skušajo biti praktični. Tako se v dani situaciji ohranja čim več harmonije.
Gonilna sila, ki žene Taoistično moralo je spoznavanje morale Tao-a. Ali vsaj moralo praznine. To je zelo teško, ker če nekdo to počne, bo postal najbolj moralna oseba, ki jo boste srečali. Nikoli ne bodo ušpičili kako neumnost. Taosti so poznani po svoji praktičnosti. Večina ljudi ne deluje od te točke gledanja. Tudi če bi si to želeli, bi potrebovali veliko časa, da bi bili tega sposobni. Vsakih toliko časa jim spodrsne.
Moj učitelj Liu je razlagal, kako so si v svojem bistvu Konfucionizem, Taoizem, Budizem in celo Islam (na Kitajskem živi na milione muslimanov) enaki. Ne obstaja določeno stališče, ki bi ga Taoisti zagovarjali. Seveda obstajajo Konfucijski Taoisti, ki imajo veliko stališe, kaj je prav. Polni smisel osnovne korenine Taoistične morale je " zlato pravilo " : do drugih se obnašaj tako, kot hočeš, da se drugi obnašajo do tebe, če predpostavimo, da imajo vašo stopnjo zavedanja.
Če nočete, da se vam nekaj zgodi, oziroma nekaj niste pripravljeni sprejeti ne počenjajte tega nekomu drugemu. Če pa vidite, da bi bilo zelo dobro, da se vam nekaj zgodi, pa to naredite. Taoisti nimajo nič takega, kot v kamen zapisane zapovedi: to se sme, to se ne sme, ker to nima smisla, ker to ustvarja človeško moralo, ki se konec koncev pervertira, da zadosti svoje lastne interese. Ko se začnete gibati na nivoju duha (posebno, ko dosežete nivo praznine) postane jasno, da so pravila, (to smeš in to ne smeš, to bi moral, to ne bi smel) navadno ustvarjena iz človeških skritih nagibov/motivov. To se dogaja v politiki. "Hočem, da naredite to in to". In če hočemo priti do bistva zakaj hočejo, da ljudje naredijo to in to, se izkaže, da prihaja motivacija iz dejstva, da so se ti ljudje koneno povzpeli na svoje politične položaje in hočejo izkoristiti svoj politični položaj za zadovoljitev svojih lastnih interesov. Hočejo, da naredite po njihovo, ker je politično ugodnejše in donosnejše. Svoja dejanja bodo razlagali in opravičevali z vsakovrstnim leporčenim licemerjem.
Stara Kitajska je imela tradicijo, kjer je bil ideal modrec/cesar . Filozofsko je bil idealen vladar tisti, ki je bil visoko duhovno razvit in ni imel potrebo ali željo za posvetno močjo. Ta oseba je navadno živela kot samotar in se posvetila kultiviranju Tao dokler ni očistila notranje blokade v sebi. Ti modreci/cesarji so delovali od duhovne točke gledanja, kjer je bila njihova skrb usmerjena k ljudem, narodu in njegovi prihodnosti in ne za svoje potrebe in koristi. Zgodovinsko se je sčasoma to degradiralo in ko cesar ni bil več na pravem duhovnem nivoju (ni bil več sin neba), je Kitajska zabredla v despotizem, dinastije so nazadovale in ljudje so trpeli.
Te stvari se dogajajo med ljudmi. Te stvari so sad nezrelosti. Pri Taoistieni morali gre za vzpostavitev kontakta z posameznikovim bistvom in počasi in sigurno to združiti z bistvom situacije. Biti praktičen pri tem. Lahko je videti zakaj so imeli z človeško moralo veliko problemov na Kitajskem, kjer je bilo ubijanje ali mučenje nasprotnikov običajni modus operandi v politiki.
Po kitajskih merilih bi bila ZDA solidna Konfucijska družba. Konfucioniost se ne razlikuje dosti od z biblijo trkajočega babtista. Če se ne obnašate pravilno ob pravem času vam resno sporoči, da si zaslužite, da: a) greste v pekel, b) vas celotna skupnost izobči, c) vam je treba nanesti škodo. To je to. Absolutno so prepričani o opravičenosti škode, ki vam jo povzročajo. Včasih bi lahko imeli prav, lahko da imajo prav, lahko da se motijo. Teško je presoditi. Odvisno je od situacije. Pogosto so ljubezni, opraščanju, radodarnosti in odrešitvi, ki jih je pridigal Jezus dodeljeni manj od polne pozornosti.
Morala, ki se pri tem razvije mora priti globoko iz notranjosti človeka. Bolj ko je nekdo v stiku z bistvom, več ko ima nekdo iskušnjo z pretvorbo duha v praznino, moralnejši nekdo postaja. Taoisti nimajo nobene konvencionalne morale velikih svetovnih religij, pa vendar bodo začeli po najboljših svojih močeh živeti kot Lao Tse, Buda, Jezus. Ta realiziran način življenja je plod vseh duhovnih poti. Taoisti jo dosežejo na način, ki sem ga opisal. V vodni metodi naravno vznikne, ko se prepreke do zdravja na vseh nivojih in zavedanja raztopijo.
V skoraj vseh Taoističnih vadbah se glavni kanali na katerih se dela, po mehaniki in strukturi bistveno ne razlikujejo od tistih pri yogi ali tantri. V bistvu vse izvirajo iz DNA.
Enostavno rečeno ima človeško bitje pri rojstvu že pogojeno sposobnost yin in yang ter tistega, ki jih presega. Desni in levi energijska kanala sta odgovorna za manifestacijo. Ko se se ti dve liniji skupaj začneta gibati, njihovi spiralni tokovi povzročajo po celotnem telesu raznolike povezave, ki jih imenujemo kanali.Te povezave, poleg tega, da generirajo energijo v mnogih tantienih so tudi mesta, kjer se Či koncentrira. V bistvu se tam lahko kontaktira zavest. To je bližnjica, pot k pravemu cilju. To predstavlja velik problem.
Neo-Taoisti so odgovorni za obsedenost z energijskimi kanali, ki je sama sebi v namen v smislu njihove sposobnosti manifestirati moč. Značilni so vedenjski vzorci kot: »Želim živeti 200 let« ali »Želim živeti 1000 let«, ali » Hočem biti sposoben letenja«, ali » Hočem biti sposoben skočiti čez visoke stavbe v enem skoku«, ali «Hočem imeti moč, da dobim to ali ono stvar ali da naredim to ali ono stvar ali imeti sposobnost povzročanja tega ali onega dogodka«.
Neo –Taoisti so nagnjeni k super fascinaciji z ognjem, močjo, priti nekam, odpiranjem kanalov, močnim zavedanjem kaj lahko naredijo z energijo, ki jo producirajo in podobnimi rečmi. To sem počenjal, ko sem bil mlajši. Verjemite mi, da se dobro zavedam in poznam njihovo točko gledanja in duhovno tako početje pelje v slepo ulico. Tako početje vas ne bo duhovno osvobodilo.
Glede glavnih energijskih kanalov v telesu se morate tavedati, da ko se začnete približevati zavesti, ko se ozaveste duha ter bistva, da le ta začne emanirati. Kot vemo obstaja na Zahodu romantičen koncept ljubezni.Toda, ker je vse v najlepšem redu tako kot je in pravzaprav situacija je v redu taka kot je definira Taoistično točko gledanja na ljubezen.
Odpiranje Či kanalov v telesu med meditacijo mora biti izvedeno na način, da lahko vaš duh pristno kontaktira druge in drugačne energije kakršnegakoli vrste, ki vam pridejo nasproti, notranje ali zunanje. Na način, ki omogoča njihovo rast. Kot Sonce ali Luna. Njihov upliv ne morete spreminjat. To je nekaj, kar sčasoma pride, to je tisto kar se odpre znotraj vas. Potem se razširite še preko ostalih aspektov vašega življenja in potem v prostor onstran Zemlje. Ta popolna odprtost do katerikoli situacije, ki se pojavi, je kritično pomemebna v Taoističnem načinu razmišljanja.
Obstajajo številne meditacije v Taoizmu. Osnoven proces notranje alkimije se v začetku dela z čutenjem. Čutili boste energijo. Taoisti verjamejo, da lahko energijo čutite. Sposobnost čutenja je prirojena življenju v močnem gravitacijskem polju, to se pravi na Zemlji. Taoisti verjamejo, da lahko čutite energijo, ker ste bili rojeni na tem planetu. Nahajamo se v visoko koncentriranem energijskem polju. Verjamejo, da boste po smrti še vedno lahko videli in slišali, toda čutili ne boste več. Vid in sluh je vse kar vam ostane v breztelesnem stanju. Kjer se sedaj nahajate obstaja zelo resno zgoščeno energijsko polje.
To je vaše najgostejše Či telo, ki je po prepričanju Taoistov le eno od osmih. Podobno kot osem trigramov v I Čingu. Na tej stopnji gostote polja je zelo pomembno, da vam postane udobno v vašem telesu. Pri telesu gre za čutenje. Najlažji način, da ne čutite stvari, je da se dobesedno izklopite od telesa tako da greste v možgane/um (biti zagozden v možganih/umu).
Ta sposobnost čutenja se kasneje premakne v zvok in vizualizacijo. Taoisti imajo zelo rafinirano metodo uporabe mantre ter zvoka. Imajo tudi različne metode, tako da če vam ena grupa method ne odgovarja, se ni treba sekirat; isti rezultat boste dosegli z drugo metodo. Lahko pa nadaljujete samo z čutenjem. V kasnejših stopnjah v Taoistični alkemiji so načini, ki so primarno vizualni ali preko zvočnih frekvenc in čutenja.
Končni cilj je, da vsi zunanji telesni sistemi notranje zaživijo. Vodijo vas skozi progresiven in postopen trening. Kar sem imel priložnost videt glede točke gledanja in energije, ki se manifestira v umu, je edina tradicija, ki se približa Taoizmu tradicjia Dzogčena v Tibetanskem Budizmu ( prakse, ki so integrirane v Nyingma in Bon Po šole v Tibetu, ki se trudijo doseči direktno realizacijo vaše najbolj notranje narave). Te tradicije niso izumili Budisti. Obstajale so že pred prihod Budizma. Geografsko gledano sta področji, kjer je bil Taoizem zelo aktiven in področje od koder prihaja Dzog-čen, zelo blizu.
Na splošno je Tibetanski Budizem tradicija ognja. V Tibetu je zelo malo ueenj, ki niso ognjena tradicija. To je njihovo področje. Ni dvoma o temu. Dzog- Chen učenje je podobno Taoismu, toda na načein ognja. Lao Tsejeva metoda je vodna metoda. Pot mojega učitelja je bila vodna metoda. Blagost in dovoliti stvarem take kot so, ko se znajdejo v vaši notranjosti ter silna stopnja globoke relaksacije, to je Taoistični modus operandi. Pot njegove vadbe ni enaka tistim pri tantrah. Mnoge metode, ki jih Taoisti uporabljajo niso glede kočnega rezultata dramatično različne, gre le za drug način, pristop ali metodologijo. Taoistična metoda je mnogo bolj sproščena. Taoistična notranja meditativna tradicija ni ritualistična. Vodna metoda je dosti bolj mehka. Toda ne zamenjujte mehkobo s šibkostjo. Plimni val zna biti tudi precej močan. Celotna metoda po kateri dopustimo,da vse skupaj pride skupaj z vso močjo, pa vendar brez naprezanj, je zaščitni znak Taoistične vodne metode. Metoda podajanja snovi prehoda od praznine k Tao-u je direktna transmisija od učitelja na učenca(ko). Ne zadostuje nobena verbalna ali pisana razlaga. Te vrste stvari se izvedejo direktno od učitelja na učenca(ko). Moral bi povedati par besed o odnosu učitelja in učenca. Obstajajo trije osnovni načini. Če ste z nekom, ki je starejši, imate veliko srečo. Lao Tse namreč pomeni "starec". Če ste z nekom , ki je 100% razvit Taoist (moj ueitelj Liu je bil eden takih) se nahajate v družbi z nekom, ki je obvladal svojo notranjost. Odnos z "starimi" je navadno zelo miren in silno spoštljiv. Ko se ljudje približujejo taki starosti in so blizu konca svojega življenja, se ne spodobi biti grob do take mere, da se jih moti. Milina in spoštovanje so nujni. Tako bi jaz najbolje opisal zadevo. Mlajši Taoisti v vodni tradiciji, ki so bodisi realizirani ali pa ne, se nagibajo k mišljenju, pa tudi se tako obnašajo, da je namesto zunanjega spoštljiuvega vedenja ali guru čaščenja bolj pomembna notranja povezava med mojstrom in učencem. Neo Taoisti so postavljali velik pomen na to kdo je bil učitelj in kdo je bil učenec. Odnos med njima je bil ekstremno zavezujoč glede zahtevanih odgovornostih in obveznosti med učiteljem in učencem. Večeina dobro znanih zgodb o Taoizmu navaja ljudi in neinkarnirane nesmrtnike v nebesih, ki so pripeljali tega ali onega na zemljo za to ali ali drugo opravilo. Te zgodbe se navadno nanašajo na neo-Taoistično tradicijo. V Kitajski vodni tradiciji je samo po sebi umevno, da so vsi prijatelji v Tao-u. To spoštovanje je nekaj, kar prihaja iz globin znotraj človeškega uma in srca. Zunanje izkazovanje le-tega ni tako pomembno. Ni tako silno okostenelo in formalno, hkrati pa so vsi položaji v hierarhiji določeni in jasni. V večini religij, n.pr.: v Indiji, če slučajno ne veste, kakšen je odnos guru/učenec se ni treba ta to sekirat-hitro vam bom razloženo kako naj bi stvar opravili, kako se stvari ne smejo narediti, in kregani/kaznovani boste, če se temu primerno ne vedete. Do neke mere isto drži za Budistično tradicijo. Taoistčna tradicija je tista, kjer se zares verjame, da mora naravno spoštovanje študenta do učitelja priti od znotraj. Večinoma, če ga ne boste pokazali, bodo samo skomiglili z rameni. To se ne razlikuje dosti od obnašanja otroka, ko ušpči kakšno oslarijo. Je pač otrok nekoga drugega inčeprav pride k vam je to v redu, prosim pojdite tja in upamo, da se boste zabavali, upamo, da vaša mati kmalu pride po vas. Čisto resno. Nima smisla silit.
Pri Budistih, Sufijih, Hindujcih in Krščanski tradiciji je silen poudarek na tem, kaj in kako se treba obnašat do lame, svečenika, guruja, meniha itd. Taoisti so malo bolj vodeni. To jim tudi omogoča, da so dosti bolj človeški. Če se je nekdo zares odločil, da razvije svoje bistvo, potem je obrnjen v pravo smer, koder bo dosegel konec. Enkrat, ko je pristna odločitev razviti svoje bistvo padla, boste potovali, dokler ne pridete do konca poti. Da se bolje izrazim, potovali boste dokler boste ostali na poti. Ni pomembno, kaj se mora zgoditi, da začnete s potovanjem. Ali se bo to zgodilo v dnevu, tednu, letu ali milijonih letih ni pomembno, prej ali slej boste na poti. Pot je Tao, duhovno bistvo človeškega bitja, ki je nespremenljiv in se na njega ne da uplivat. Na koncu dneva boste na poti in skupaj s prijatelji boste skupaj vadili Tao. Ker se zavedajo, da ta vez spoštovanja do Tao-a obstaja v obeh, so Taistični mojstri nagnjeni k temu, da raje obravnavajo svoje študente kot prijatelje, kot pa kot podrejene, čeprav so trenutno superiorni. Njihov pogled na zadevo je zelo dolgoročen.