Griči
zahodno od Kamnika so že dve stoletji znani po zanimivih
terciarnih okamninah. Tu je nabiral fosile v prejšnjem
stoletju že gospod Robič (župnik na Šenturski Gori),
zbral je ogromno število fosilov in odkril mnogo novih
nahajališč. Za njim so se zvrstili mnogi znani in ugledni
tuji in domači znanstveniki, in opisali mnogo novih in že
znanih vrst.
Najbolj znana opisana vrsta, ki se pojavlja samo na območju
Tunjiškega gričevja je kranjska rakovica ali znanstveno Cancer
carniolicus. Opisal jo je veliki paleontolog A.
Bittner leta 1884. Prve primerke je poslal ravno gospod Robič.
Poleg opisane rakovice lahko najdemo po grapah, potokih in
usekih še druge fosile. Oligocenskih fosilov je malo in še
ti so slabše ohranjeni. Fosilov miocenske starosti
(predvsem srednjemiocenske) pa je v izobilju.
Najdemo lahko razne vrste polžev ( rodov Natica,
Turritela, Ancilla, Conus, Murex, ...),
najpogostejši so ostanki školjk ( rodov Corbula,
Ostrea, Cardium, Venus, Panopea, Phalodomya, ...).
Z malo sreče lahko najdemo tudi ostanke rib, kot so: zobje
morskih psov in zobje rib kostnic. Redke so najdbe morskih
ježkov.
S fosili bogate so plasti sarmatske starosti, ki skrivajo v
sebi kar nekaj vrst polžev (Ocinebrina sublavata,
Cerithium rubiginosum, Pirenella picta, ...) in redke
ostanke celih školjčnih lupin. Posebno znano je nahajališče
teh fosilov v okolici Zanjega Vrha. (glej sliko 2)
Nahajališč z miocenskimi fosili je veliko. Naj jih naštejem
samo nekaj: v grapah na severni strani Vinskega vrha, v
okolici Viševce, v okolici Spodnji Stranj, pri Tunjiški
Mlaki, ob potokih Doblič in Dobler,....
|
slika
2
|
Zasebne
in študijske zbirke s fosili iz Tunjiškega gričevja:
Sistametsko zbirko hrani Jure Žalohar
iz Kranja.
Izredno lepo in veliko zbirko ima Davo Preisinger
iz Kranja.
Sistematsko zbirko urejam tudi sam (Paleontološka
zbirka Matija Križnar)
Manjše zbirke hrani tudi:
Oddelek za geologijo (študijska paleontološka
zbirka) Univerze v Ljubljani.
Prirodoslovni muzej Slovenije.
Seidlova zbirka iz Gimnazije v Novem Mestu.
Literatura:
Žalohar J. & Zevnik J. (1998):
Terciarne
plasti v okolici Kamnika. Kamniški zbornik,
XIV, Kamnik.- najnovejši pregled fosilov in
nahajališč iz Tunjiškega gričevja, temelji na
raziskovalni nalogi obeh avtorjev. Za starejšo
literaturo glej ta članek. |
|
Polž Clithon
(Vittoclithon) pictus iz
okolice Tunjic.
starost: Sarmat (zg. miocen)
zbirka in foto: M. Križnar
|
različno ornamentirani
polži Clithon (Vittoclithon)
pictus (ssp.) iz okolice Tunjic.
starost: Sarmat (zg. miocen)
zbirka in foto: M. Križnar
|
|
Polž Natica (Ampullina)
crassatina
(Lamarck) iz okolice Križa pri Komendi.
(zbirka
in foto Jure Žalohar)
|
Školjka Pholadomya alpina rostrata
Schaffer iz okolice Križa pri Komendi.
(zbirka
in foto Jure Žalohar)
|
|
Pelikanovo stopalce ali Aporrhais
alata?
iz okolice Komende.
starost: spodnji miocen
zbirka in foto: M. Križnar
|
Ocinebrina
sublavata (Basterot)
iz Zadnjega Vrha, kjer je v sarmatskih (zgornjemiocenskih)
plasteh dokaj pogosta. (višina hišice 30 mm)
zbirka in
foto: M. Križnar
|
OPOZORILO:
Čeprav so vsa nahajališča bogata, ne uničujte. Za seboj
pospravite (posebno ob cestah in hišah). Skoraj vsa nahajališča
so na zasebni posesti, zato dobite dovoljenje lastnika.
Vzemite toliko kot potrebujete za zbirko, ostalo pustite na
nahajališču. Spoštujte okolje.
Vsak fosil je enkraten, ne uničujte in ropajte njihovih
nahajališč. Naberite le toliko kot potrebujete. Nahajališče
zapustite takšno kot ste ga našli oziroma za seboj počistite.
Ne ogrožajte ljudi (sozbiralcev) in sebe. Ob vsakem odhodu na
teren obvestite svojce, kje boste (vaša pot) in kdaj se
vrnete.
"Ne bodite objestni , bodite previdni in zmerni."
|