NE NATO demonstracije |
||
Vsesplošne demonstracije proti NATO paktu, od 7. do 10. novembra 2002 v Ljubljani. Vljudno vabljeni. Za več informacij si preberite poziv za demonstracije. |
||
NO NATO demonstration |
||
RŠ KOMENTAR |
||
Ali se Sloveniji res obetajo NATO baze? Vse kaže, da se bodo na novemberskem vrhu Nata v Pragi uresničile napovedi o obsežni širitvi zavezništva. Ameriški kongres je prejšnji teden objavil, da bo med devetimi kandidatkami, ki čakajo na vstop, povabljenih sedem. Med njimi tudi mala Slovenija. Predstavniki Bele Hiše so se očitno odpovedali zahtevam, da mora domača oblast zagotoviti visoko javno podporo pridružitvi Natu. Naši politiki lahko tako od sedaj naprej bolj samozavestno klečeplazijo po Washingtonu. Nedolgo nazaj se je v Pentagonu oglasil naš minister za obrambo, Anton Grizold in svojim ameriškim gospodarjem poročal o usposobljenosti slovenske vojske ter predstavil nacionalno obrambno strategijo. ‘Vrli možje’ so se baje pogovarjali že kar o obdobju po povabilu Slovenije v Nato. Okvir njihovih pogovorov je najverjetneje zajemal običajne tematike kot so profesionalizacija vojske, novi nakupi zastarelega ameriškega orožja, sodelovanje v mirovnih operacijah in podobno. Kljub vsemu pa trditve gospodov iz Pentagona, da bomo sprejeti v Nato zaradi usposobljenosti naše vojske in njenega sodelovanja v mirovnih operacijah, ne zvenijo preveč prepričljivo. Prvo kot prvo, slovenska vojska ni sposobna niti, da zaščiti samo sebe, sodelovanje v mirovnih misijah na Balkanu pa lahko pripišemo zgolj našemu poznavanju jezikov in situacije. Sploh pa, če sta kriterija usposobljenosti vojske in sodelovanja v mirovnih operacijah res toliko pomembno merilo za vstop v Nato, kako to, da sta se med bodočimi povabljenci znašli tudi Romunija in Bolgarija? To sta namreč državi, ki sta s svojimi gospodarskimi, vojaškimi in demokratičnimi reformami še vedno globoko v prejšnjem stoletju. Vse kaže, da gospodje iz Pentagona ne ponujajo pravih odgovorov na vprašanja o širitvi Nata. Ameriška politična analitičarka, Jean McColister, je pred nekaj tedni v Sobotni prilogi Dela razglabljala o prikritih pomenih širitve zavezništva. Stare članice Nata, z izjemo Anglije, vsebolj odtegajo podporo vojaški politiki ZDA, zato Bela Hiša išče nove zaveznice v Srednji in Vzhodni Evropi. Ameriška vojska, ki naprimer ne sme več izvajati vojaških vaj na ozemlju Nemčije in Italije, odpira nova oporišča dlje na vzhodu. Vzemimo za primer eno izmed novih članic Nata - Madžarsko, ki je potrebam Pentagona podredila cel svoj zračni prostor, ameriškim vojakom pa za nameček še dovolila, da med vajami uporabljajo pravo strelivo. Od Slovenije ne bodo Združene države pričakovale nič manj, opozarja McColisterjeva. Se nam torej obetajo Natove baze in kdaj? Na prihod Natovih baz v Slovenijo opozarja mnogo različnih indikatorjev, ki pa v domači javnosti vzbujajo bolj malo zanimanja. Gremo po vrsti: naši oblastniki se radi pohvalijo, da nas Nato potrebuje, ker izvažamo stabilnost v balkansko regijo. To pa je v bistvu daleč od resnice. Naši politični odnosi s Hrvaško zaradi incidentov v Piranskem Zalivu še nikoli niso bili na tako nizki ravni, čedalje slabše pa se razumemo tudi s federacije Bosne in Hercegovine - spor leži v trgovini. Zaradi Ljubljanske Banke ima Slovenija povrh vsega med bivšimi jugoslovanskimi republikami še ugled prevaranta. Poleg tega je treba razumeti še strategijo Severnoatlantskega zavezništva. V Natu so namreč prepričani, da se regijska stabilnost zagotavlja s postavljanjem vojaških oporišč. In Slovenija predstavlja imenitno izhodišče za morebiten vojaški poseg na Balkan. Prihod Natovih sil v Slovenijo je po vsej verjetnosti napovedala že 'uslužna gesta' našega parlamenta, ki je zgodaj letos ukinil osmi člen Pomorskega Zakona, ki je prepovedoval tujim plovilom na jedrski pogon vstop v slovenske teritorialne vode. Ukinitev osmega člena je predlagal eden od soustanoviteljev Odbora za NATO, Janez Janša, ker naj člen predstavljal nepotrebno oviro za uresničevanje slovenskih nacionalnih interesov. Lepo je vedeti, kdo in kaj nam bo v prihodnje krojilo usodo in v katerem imenu bo to potekalo. Realno vprašanje torej je, kje bi lahko v Sloveniji v prihodnje zaživela kakšna Natova 'bazica'. Odgovor mogoče leži ravno v profesionalizaciji naše vojske. Nato namreč zahteva od Slovenije, da prepolovi število vojakov, kar bo privedlo do izpraznitve mnogih vojaških objektov, ki jih zaenkrat še uporabljajo naborniki. Te prostore bo najverjetneje Natova vojska. Država Slovenija tako ali tako slovi po tem, da ne zna upravljati s svojimi nepremičninami. Toliko torej o pogovorih ministra za obrambo Antona Grizolda, ki se je z gospodo v Pentagonu pogovarjal o plodnem obdoju po povabilu Slovenije v Nato pakt. Bodite zraven tudi v petkovem kultivatorju, v katerem se bomo o prihodu tujih vojakov pogovarjali s predstavniki slovenske oblasti. Preberite tudi ostale komentarje:
|
||
|