KOMENTAR |
||
Diktatorji z Zahoda diktirajo celemu svetu! Zahodni mediji prizadeto poročajo o nesrečnih belopoltih veleposestnikih, ki so jim zimbabvejske oblasti odvzele zemljo, da bi jo razdelile med sestradane prebivalce. Evropski priseljenci - med njimi je največ Angležev - množično zapuščajo svoja posestva prilaščena v kolonialnih časih - tistim, ki ostanejo, namreč grozi dvoletna zaporna kazen. Na Zahodu vse to opazujejo z najglobljim neodobravanjem kot vedno, ko je nepremagljivost zahodnih interesov pod vprašajem. Glavni krivec za vse probleme belopoltih veleposestnikov je dolgoletni zimbabvejski predsednik Mugabe, nepotrpežljiv in aroganten elovek, kateremu so zahodni mainstream mediji prilepili etiketo 'Diktator'. Kar Mugabe nedvomno tudi je. Njegova ponovna zmaga na letošnjih predsedniških volitvah je najmanj sporna, poleg tega pa je Mugabe predvolilni čas zaznamoval še z nenehnimi in nedemokratičnimi napadi na opozicijo. Oznaka 'diktator' je za Mugabeja torej vsekakor na mestu. Toda na drugi strani sveta, natančneje na Zahodu, imamo prav tako nepotrpežljivega in arogantnega človeka, ki se je predsedniškega stolčka dokopal na precej sporen način. Omenjeni predsednik te dni iz igrišča za golf diktira celotnemu svetu ter si izmišlja nove vojne zoper tiste, ki se ne želijo ukloniti njegovi volji. Pa vendarle nikomur ne pade na pamet, da bi temu človeku prilepil etiketo 'diktator'. Mugabe je Bush, vendar Bush ni Mugabe. Razlike med diktatorji prvega in tretjega sveta so zahodnim medijem dobro znane, konec koncev te razlike tudi pomagajo ustvarjati. Model tovrstne politične propagande temelji na stari in zanesljivi hladnovojni logiki nasprotnih polov: dobro - zlo ali pravično - nepravično. Dobri in pravični mainstream mediji so pri demonizaciji sovražnikov Zahoda, bili oni diktatorji ali malopridne države, podvrženi strogi samocenzuri. Zgodbe, ki vzpodbujajo demonizacijo, je treba napihniti nad meje zdravega razuma, tiste, ki bi lahko ogrozile legitimnost zahodnih vrednot in interesov, pa je treba prikriti ali preprosto zamolčati. Primer imamo pravzaprav na dlani. Medtem ko mediji masovno poročajo o belopoltih veleposestnikih preganjanih s strani zlobnega in nepravičnega Mugabejevega režima, se v neposredni bližini Zimbabveja odvija grozljivka, ki pa jo je pametneje zamolčati. Malavi je majhna in lačna južnoafriška država, ki so jo Mednarodni Denarni Sklad, Svetovna Banka in Evropska Unija pred kratkim prisilili, da je prodala svoje žito, zato da bi odplačala dolgove meddnarodnim banenikom. Malavi je prisiljeni izvoz 28.000-ih ton koruze še posebej močno prizadel, saj se je država v tem času že borila z lakoto. Trem četrtinam od 11-ih milijonov prebivalcev zdaj drastično primanjkuje hrane, tri milijone jih tako že strada, mrtve pa štejejo v stotinah. Najbolj prizadeti so otroci. Mednarodne banenike moti predvsem to, ker Malavijska oblast ni upoštevala zahtev Zahoda, naj znatno poviša cene v javnem zdravstvu in šolstvu, kar je še dodatno povečalo državni dolg. Tega po mnenju Svetovne Banke ni bilo več mogoče ignorirati. Ne glede na grozečo lakoto je Mednarodni Denarni Sklad zadržal izplačilo nujno potrebne pomoči Malaviju v vrednosti 47-ih milijonov dolarjev. Velika Britanija je sledila temu primeru in prav tako ustavila obljubljeno pomoč. Malavijska oblast je tako že ukinila vso državno pomoč kmetom in sprejela pogoje mednarodnega trga, kar je še dodatno katapultiralo cene hrane v zrak. Najbolj razvite države so se leta 1998 v Cologni obvezale, da bodo 42-im najrevnejšim državam odpisale 100 milijard dolarjev dolga. Do sedaj je bilo odpisanih le 14 milijard dolarjev, ki so bili za upnike že tako ali tako izgubljeni. Afriške države, kjer lakota in AIDS pobijata milijone, tako še naprej 'dobrim in pravienim' letno odplačujejo skupno 15 milijard dolarjev dolga. Ko se je direktor Mednarodnega Denarnega Sklada Horst Koehler pred kratkim v Londonu vendarle srečal z manjšimi očitki na račun Malavija, je vrli mož izjavil: "Ni pošteno, da obtožujete Mednarodni Denarni Sklad. Vprašajte Svetovno Banko in Evropsko Unijo, kaj so oni storili. MDS je sodeloval v procesu in mogoče nismo bili dovolj pazljivi, vendar odločitev sta sprejeli Svetovna Banka in Evropska Unija." Primer zaključen, torej. Zaključen za tisoče umirajočih temnopoltih prebivalcev Malavija in zaključen kar se tiče zahodnih maistream medijev, ki svojo pozornost posvečajo ubogim belopoltim veleposestnikom, ki jih preganja zlobni in nepravični diktator Mugabe. Preberite tudi ostale komentarje:
|
||
|