Priložnost: Ulične manifestacije v sklopu May Days 2002 Ljubljana Datum: 1. maj 2002, neprebrani govor
1. maj
Spomin na Čikaške delavce anarhiste, katerih stavka je bila na današnji dan pred 116 leti krvavo zadušena, še zdaleč ni umrl. Ne moremo reči, da se od takrat pa do danes ni nič spremenilo, a razlogi za nezadovoljstvo in jezo še vedno ostajajo. Kljub proklamirani demokraciji se samozadovoljni oblastniki ne ozirajo na naša opozorila, na naše proteste in želje. Pod njihovim okriljem se nadaljuje podpihovanje nestrpnosti in stigmatizacija Romov, homoseksualcev, beguncev in ostalih manjšin. V polnem zagonu je militarizacija družbe in predstavljanje zveze NATO kot edine izbire "civiliziranega človeštva", medtem pa je nad nekaj sto protestnikov proti Bushevi zunanji politiki poslana vsa policijska moč, ki jo premoreta Slovenija in Hrvaška skupaj. Levičarskim aktivistom pregledujejo elektronsko pošto, jim prisluškujejo in jih drugače maltretirajo. Na vsak način želijo preprečiti, da bi o javnih zadevah odločal ali govoril še kdo drug razen ozke skupine profesionalnih politikov. V isti meri, kot slovenski politiki izvajajo izkoriščanje in nasilje doma, ga podpirajo tudi v tujini. Podpora ZDA in njeni imperialistični politiki je popolna. Niti enega kritičnega pomisleka nismo slišali o vojni proti terorizmu, o brutalni izraelski okupaciji Palestine ali o krutem globalnem kapitalizmu, ki pušča večji del sveta na milost in nemilost edini svetovni velesili. Drnovšek in Rupel delujeta le še kot lokalna uradnika. Dejansko pa se o naših življenjih odloča v Washingtonu in Bruslju. Ta situacija ni posledica te ali one vlade; take ali drugačne strankarske razdelitve parlamenta. Med slovenskimi strankami pravzaprav sploh ni opaziti nobene vsebinske razlike – vse so zgolj take ali drugačne politične zastopnice privatnega sektorja. Situacija, v kateri smo se znašli, je prej posledica uvedbe kapitalizma kot edinega normalnega sistema. Uvedbe kapitalizma, ki že več kot desetletje sistematično diskreditira in uničuje vse alternative – včasih z javnim blatenjem, včasih s tajno policijsko akcijo. Naš cilj ne more biti zamenjava tega ali onega oblastnika z katerim drugim, ampak uničenje centrov moči, ki delujejo le v svojo lastno korist in brez kakršnegakoli ozira na potrebe in želje ljudi. Vsaka kritika prostega trga in zveze NATO je pojmovana kot neumnost in celo kot nevarnost. Vsak odklon od ozkosrčnega kapitalizma je pojmovan kot utopična norost. In v zadnjem desetletju res ni bilo ponujenih veliko alternativ kapitalizmu in ne slišanih veliko kritičnih glasov. Na nas je, da vložimo toliko več dela in vztrajnosti, da oblikujemo in razvijemo alternative globalnemu kapitalizmu, ki ga bodo nekoč lahko tudi nadomestile.
Obvezno si oglejte tudi:
Pa tudi:
|
||
|