Uradno ime : Islamska država Afganistan
Državna ureditev: islamska republika
Površina: 652. 225 km2
Število prebivalcev: 25.838,797 (julij 2000)
Gostota : 39,6 preb. / km2
Glavno mesto: Kabul
Uradna jezika: paštunski, darijski
Denarna enota: afgani ( AFA)
1. Naravnogeografske razmere:
a. Lega in površje
Leži v gorati notranjosti JZ Azije. Državo obkroža 5529 km dolga meja. Na SV meji na Kitajsko (76 km), na Z na Iran (936 km), na J in V meji na Pakistan ( 2340 km), na SZ na Turkmenistan (744km)in na S na Uzbekistan (137 km) in Tadžikistan (1206 km). Afganistan je dežela gora, samo dolina ob reki Amudarji na S in kotlina Sistan na J ležita niže ob 600 m n.v.Po sredini države se od SV proti JZ vleče 1000 km dolgo mladonagubano gorovje Hindukuš, v severovzhodnem delu visoko več kot 7000 m ( najvišji vrh Nowshak 7485) in razčlenjeno z globokimi dolinami. Proti S se prek razčlenjenega gričevja in obsežnih prodnih vršajev spušča v Turansko nižavje in široko dolino ob Amudarji. Z. in J del Afganistana sta geološko in geografsko del Iranskega višavja; na Z se obronki Hindukuša med rečnimi dolinami spuščajo proti širnim sušnim planotam, v JZ delu je planotasta puščavska pokrajina Registan na n.v. ok. 1500 m s slanimi kotanjami brez odtoka v morje.
b.Podnebje
Vzhodne in južne gore zapirajo pot deževnemu indijskemu monsunu, zato ima Afganistan večinoma suho celinsko podnebje, na S in JZ puščavsko, v gorskem svetu gorsko. Poletja so vroča, razen v višjih legah, zime hladne.V kotlini Sistan piha poleti suh veter, ki mu pravijo veter 120 dni in uničuje polja.Padavin je malo; količina odvisna od nadmorske višine in tako je na visokem Hidukušu letno povprečje 1270 mm; na JZ manj kot 150 mm, v drugih delih 200 - 400 mm; večinoma padejo pozimi in spomladi Kabul ( smt. jan. - 2,7 °C, jul. 25,0 °C, 309 mm padavin ).
c.Vodovje
Večina rek izvira v Hindukušu in ima največ vode spomladi in poleti ob taljenju snega in manjših ledenikov. Hindukuš je eno največjih azijskih razvodij. Vode iz skrajnega V dela odtekajo v reko Kabul (700 km) in nato v Ind, iz severnega dela v Amudarjo( 2540 km) in njen povirni pritok Pjandž, pritoki iz SZ dela se izgubljajo v puščavi Karakorum. Reke v južnem delu se stekajo v slana jezera na planoti Registan.
d. Tla in rastje
V večjem delu države so tla kamnita, v dnu kotlin zaslanjena. Najrodovitnejša so v dnu rečnih dolin v gorskem svetu ter na rečnih vršajih in puhličnih nanosih v nižavju na S. Na goli gorskih pobočjih je zelo močna erozija tal.Na J prevladuje puščava na s stepa in polpuščava. Nekdanji gorski gozdovi so večinoma uničeni; do 1700 m je nekdaj rasel listopadni gozd ( hrast, oreh jelša, jesen), nad njim mešani ter iglasti gozd (bor, smreka, cedra). Gozdovi pokrivajo le 3 % površine.
a. Prebivalstvo
Zaradi vojn je v državi veliko ljudi zbežalo z domov, država ima torej veliko beguncev ( l. 1997: 1,4 mil. v Iranu, 1,2 mil. v Pakistanu, 1,5 mil. notranjih beguncev). Po narodnostni sestavi je prebivalstvo zelo raznoliko, kar otežuje napredovanje k državni enotnosti. Prebivalstvo pripada približno 20 različnim narodom, ki jih združuje samo islam.Najštevilčnejši so Paštuni, imenovani tudi Patani, ki jih je 38 %, že od nekdaj vojaško in politično vodilna skupina, živijo predvsem na V in J.Njihov izvor še ni pojasnjen, se pa štejejo za prave Afgane. Njihov indoevropski jezik pašto, je skupaj z jezikom dari uradni jezik v državi.Na SV in SZ živijo Tadžiki ( 25 %), ki so med vsemi afganistanskimi narodi najbolj izobraženi in si prisvajajo glavno mesto v kulturi;v goratih osrednjih delih živijo Hazari ( 9 %) iz mongolske skupine, ki govorijo perzijskemu soroden darijski jezik, in na SZ Uzbeki ( 6 %).V visokogorskih dolinah Hidukuša v vzhodnem Afganistanu živijo Nuristanci, pogosto svetlih oči in polti, sklepajo, da so potomci grških vojščakov, ki so prišli v Afganistan pod vodstvom Aleksandra Velikega. Po verski pripadnosti so prebivalci Afganistana sunitski ( 84 % ) in šiitski muslimani ( 15 %; Hazari in del Tadžikov).
b.Poselitev:
Najgosteje so poseljene doline med Kabulom in Kandaharjem na JV ( večinoma Paštuni) ter ravnina na S. Večja mesta so ( 1994) Kabul ( 700. 000), Kandahar ( 238.000) Herat (187.000) Mazar - e Šarif ( 128.000)
Zaradi dolgotrajne državljanske vojne je gospodarstvo precej uničeno in večinoma omejeno na samooskrbo s kmetijskimi in obrtnimi izdelki ter trgovino z opijem in orožjem. Zlasti prebivalstvo v mestih trpi pomanjkanje, sever Afganistana je 30.5. 1998 prizadel še katastrofalen potres. V času oblasti Talibanov Afganistan ni dobival tuje pomoči in je eno od gospodarsko najslabše razvitih držav na svetu - BDP (1995) 13.598 mil. USD; 600 USD/ preb.
a. Kmetijstvo
Afganistan ima 8,1 mil. ha njiv in trajnih nasadov ( 12,4 % površine ) ter 30 mil. ha pašnikov ( 46 % površine); od tega umetno namakajo ok. 2,6 mil. ha in na teh površinah pridelajo 85 % hrane. Zaradi vojne je večina večjih namakalnih sistemov uničena, na obsežnih površinah kmetovanje onemogočajo minska polja, večinoma iz časov sovjetske zasedbe. S kmetijstvom se ukvarja 70 % prebivalstva. Najpomembnejši pridelki so pšenica, koruza, riž in krompir ter ječmen v višjih legah. Za prehrano in izvoz je pomembno sadjarstvo ( izvoz suhega sadja, rozin, in orehov). Živinoreja je zaradi vojne nazadovala, vendar je zelo pomembna za prehrano in kot vir surovin ( volna, kože); gojijo predvsem ovce, koze, in konje, manj govedo in kamele. Na puščavskem J je še precej razširjen nomadizem, na goratih območjih pa polnomadizem ( poletna paša na planinskih pašnikih).Afganistan je po letu 1994 največji svetovni pridelovalec opija, predvsem na SV, V in J ( 2000 - 3500 ton na leto), ilegalna trgovina z njim je že desetletja glavni vir prihodkov predvsem odporniških skupin.
b. Rudarstvo in energetika
Precejšne rudne bogastvo je zaradi vojn, težke dostopnosti in slabe infrastrukture večinoma neizkoriščeno ( premog, krom, železo, srebro, baker, zemeljski plin, poldragi kamni). Med sovjetsko zasedbo se je zelo povečalo pridobivanje zemeljskega plina na S okrog Shibargana, (izvoz v Tadžikistan), pridobivanje premoga (Pul - e Khumri), bakra (rudnik in talilnica Ainak pri Kabulu) in urana, po sovjetskem umiku pa je to večinoma zamrlo. J od mesta Bamian je na n. v. 3500 m okrog 1,7 miljarde ton kakovostne železove rude. Afganistan je prvi po pridobivanju poldragih kamnov lazuritov ali lapis lazulov. Instalirana moč vseh elektrarn je 494 MW, vendar je večina podeželja še vedno brez elektrike. Dve tretjini električne energije pridobijo v HE, predvsem na reki Kabul, drugo v manjših TE na premog in zemeljski plin.
c. Industrija:
je zelo skromna, saj je skupaj z obrtjo v njej zaposlenih, le okrog 300.000 ljudi, prispeva pa četrtino BDP. Najpomembnejše so tekstilna, usnjarska in živilska industrija; prevladujejo majhne obrtne delavnice, glavni izdelki so preproge iz karakulske volne, kože in karakulsko krzno. Pravih industrijskih podjetij je malo, mdr. tekstilne tovarne ( Pol-e Homri, Kabul), tovarna sladkorja (Jalalabad), tovarna cementa in umetnih gnojil ( Mazar-e Šarif).
d. Promet
Cestni promet. Afganistan ima 21.000 km cest, od tega samo 13 % asfaltiranih. Edina cestna povezava med S in J delom prečka Hindukuš skozi predor Salang na n. v. 3363 m. Pomemben je tudi prelaz Khaibar na n.v. 1050 m s sotesko in predstavlja vhod na indijsko podcelino in hkrati najpomembnejši prehod iz Afganistana v Pakistan.Železniški promet. Afganistan nima železnic. Letalski promet. Ima štiri letališča z bolj ali manj rednim prometom, mednarodni letališči Kabul in Kandahar.
Območje Afganistana leži na enem izmed pomembnih kulturnih in zgodovinskih križišč v Aziji, saj je veljal za vhod na indijsko podcelino. Nomadska plemena, ki so se naselila v afganistanskih gorah ok. 16. stol. pr. n. št. so deželo imenovala Arija. V 5. stol pr. n. št. je ozemlje današnjega Afganistana postalo del perzijske države, kasneje jo osvoji Aleksander Veliki. Ok.leta 50 nastane država Kušan, kjer se uveljavi budizem. O takratni moči budizma pričata dva orjaška kipa Budhe, izklesana v skalo, ki so ju hoteli talibani pred nedavnim z obstreljevanjem uničiti. V 7. stoletju se na tem območju razširi islam. Kasneje vdor Mongolov povzroči postopen propad cvetočih mest in širjenje nomadskega načina življenja.Današnji Afganistan nastane sredi 18. stol, ko je šah Ahmed Durani dosegel enotnost afganskih plemen in ustanovi monarhijo, ki se obdrži skoraj nepretrgoma do 1973. V 19. stol. sta se za Afganistan borili carska Rusija, ker je hotela izhod na morje in VB, da bi zavarovala interese v Indiji. Vdor britanskih čet je sprožil 1. anglo - afgansko vojno (1832 -42), v njej zmagajo ruski varovanci, prav tako v 2. anglo - afganski vojni (1878 - 1880). Po 3. anglo - afganski vojni l. 1919 se Britanci umaknejo in priznajo neodvisnost. V času kralja Mohameda Zaher Šaha (1933 -73) se je Afganistan tudi s tujo pomočjo razmeroma uspešno razvijal. Temu kralju ( danes star 87 let) so na nedavni vseafganski konferenci namenili integracijsko vlogo na danes nestabilnem območju. Leta 1978 ob podpori SZ pride na oblast maloštevilna komunistična partija, kateri se uprejo številni mudžahedini ( "sveti bojevniki"),ki imajo podporo ZDA. Naslednje leto so Afganistan zasedle sovjetske čete in začela se je državljanska vojna, ki z vmesnimi premirji traja še danes in se ni končala niti s popolnim umikom sovjetskih čet. Poleg mudžahedinov se pojavi na tem območju l. 1994 oborožena radikalna skupina Talibanov, ki jo sestavljajo vojaško izurjeni paštunski študentje koranskih šol v Pakistanu, ki pa danes ob posredovanju zahodnih sil zavzema le še območje okrog Kandaharja.