Janez BLEIWEIS

Dr. Janez Bleiweis se je rodil v Kranju 19. novembra 1808 v trgovski dru`ini. Obiskoval je gimnazijo v Ljubljani, na Dunaju {tudiral medicino in `ivinozdravni{tvo. V Ljubljani je postal zdravnik in `ivinozdravnik, profesor `ivinozdravni{tva in sodne medicine, obenem pa se tajnik Kmetijske dru`be za Kranjsko. Umrl je 29. novembra 1881 v Ljubljani.
Kot urednik Novic je vodil in usmerjal vse kulturno `ivljenje svojega ~asa (^italnico, Slovensko Matico). Pisal je o naravoslovju, zgodovinskih, jezikovnih in drugih vpra{anjih, sestavljal {olske knjige, koledarje in praktike, izdajal gledali{ke igre. Po Vodnikovih Lublanskih novicah so bile Novice prvo slovensko glasilo za naj{ir{e kroge. Program jim je bilo tudi razsvetljevanje v gospodarskih zadevah, obve{~anje o novostih v poljedelstvu in `ivinoreji, obrtni{tvu in zdravstvu. V literarnem pogledu je zago
varjal stali{~e, da je treba buditi in pou~evati v slovenskem jeziku, ki bi ustrezal vsakdanjim potrebam. Zna~ilna je njegova trditev o Koseskem, da je ¯prvi v pesni{tvu odprl pred njim neznane, ~uda polne zaklade slovenskega jezika, njegovo neizmerno krepkost in veli~anstvo.® Koseski se je oglasil z votlo done~imi verzi, kjer ni bilo poezije, a so bili kljub neizvirnosti, slovni~im napakam in neokusnim skovankam akusti~no, deklamatori~no u`inkoviti. Njegovega pretiranega ugleda je bilo konec leta 1968, zar
adi Stritarjevih Kriti~nih pisem. Danes so njegove pesmi brez veljave.
V predmar~ni dobi je Bleiweis v Novicah u~il kmete in obrtnike, kako si z umnej{im delom lahko izbolj{ajo svoj gmotni polo`aj, zagovarjal je in branil slovenski jezik ter odklanjal ¯novi jugoslovanski® jezik, ki je bil zmes hrva{~ine, srb{~ine in sloven{~ine. Prina{ale so tudi ljudsko blago in pesmi. Za razvoj slovenskega slovstva imajo Novice jezikovne zasluge, saj so utrdile enoten knji`ni jezik, sprejele novosti Svet~eve reforme in brez boja uvedle novi ~rkopis (gajico), budile so narodno zavest in zbral
e okrog sebe vse tedanje pomembne pisatelje.
Leta 1848 so Novice postale tudi politi~no glasilo Slovencev, Bleiweis pa priznani politi~ni vodja takratnega narodnega gibanja. Staroslovenci so bili tisti na{i kulturni in politi~ni delavci, ki so se naslanjali na nazadnja{ke avstrijske kroge. Po zakoniti poti so hoteli dose~i vodilne polo`aje, zato so bili proti vsakr{ni revoluciji. In kot tak je Bleiweis zagovarjal samostojno, ustavno in monarhisti~no Avstrijo, nedotakljivost katoli{ke vere, varstvo slovenske narodnosti in kulturne potrebe svojega narod
a v skladu z geslom: ¯Vse za vero, dom, cesarja.® Ker je hotel ohraniti vodstvo tudi na kulturnem podro~ju, se mu je pisateljski rod mladoslovencev uprl in {el preko njega (Levstik) in se s tem uprli prilagodljivosti staroslovencev. Novice so s tem postale glasilo konservativnega krila slovenske politike in kulture.
Ko je za~el leta 1968 izhajati Slovenski narod, je Bleiweis izgubil vodstvo tudi na politi~nem podro~ju, kakor mu ga je Slovenski glasnik iztrgal v kulturi.
Bleiweis je bil politi~en nazadnjak in ni imel razumevanja za prave kulturne vrednote, s tem je zaviral na{ socialni, politi~ni, nacionalni in kulturni napredek.