Ko se Zima zaljubi v April
Pomlad se je tako šele v maju razcvetela v vsej svoji popolnosti in prav zaljubljeno poslala sončne žarke na delo
Nekoč je bila Zima. Bila je dolga, mrzla in z vztrajnim karakterjem. Ko jo je obiskala Pomlad in jo hotela vljudno spraviti čez prag hiše, kjer sta skupaj službovali, je bila Zima zelo neprijazna, tečna in vztrajna. Še dolgo je nergala in spuščala mrzle oblake in pošiljala ledene poglede. Bila je tako nadležna, da so je imeli že vsi poln kufer. Ko več ni vedela, kako bi še ostala na sceni, se je prav po zimsko zaljubila v April. Aprilov karakter je bil bolj takšne nihajoče vrste. Nikoli ni vedel, kaj bi. Nekaj časa ga je prepričalo Sonce, potem pa se mu je spet dobrikal Dež. In tako je bil pravzaprav še najboljši prijatelj z Mavrico, ki je gladila odnose med Dežjem in Soncem. Zima pa se je tisto leto odločila, da bo vzela stvari v svoje roke. Oblekla si je najlepša bela oblačila in zapeljevala April. In ga je uspešno zapeljala. Fant je bil tako prikupno zmeden, da ga je takoj vzljubila in ga nikakor ni hotela izpustiti iz rok. Vse do Maja. Potem pa se je Pomlad razkurila. Še nikoli v življenju ji ni šlo tako slabo in še nikoli se ji ni zgodilo, da se ne bi mogla razcveteti v vsej svoji lepoti. Poskusila je enkrat, dvakrat, poslala je v napad Sonce, da so se ljudje že veselili, potem pa je spet obupala. Zima je bila z Dežjem skrivnostno povezana, verjetno sta bila skrivaj ljubimca. Potem pa je prišel princ Maj. In naenkrat se je vse spremenilo. Zima se je še kar nekaj upirala, ampak njen ljubljeni April ji več ni mogel pomagati. Preprosto so ga zbrisali s scene. Pomlad se je tako ob maju razcvetela v vsej svoji popolnosti. Prav zaljubljeno je poslala sončne žarke na delo. Narisali so smehljaje na usta mimoidočih, razprli cvetne popke, prinesli v zrak vonjave najboljših parfumov breskovih cvetov in v deželo pripeljali pomlad. Pomlad je bila spet končno zadovoljna sama s seboj. Njena samopodoba je zrasla na običajno velikost. A kaj ko punca ne ve, da je bolj kratkega veka. Poletje ji že sledi za petami in ni niti toliko vljudno, da bi počakalo Junij. Širi svojo toploto in slači oblačila. In prinaša spomine na morje, veter v laseh in golo kožo.
Te je kaj zaskominalo pri tej letos še kako resnični pravljici? Si odplaval/a daleč stran v dolgo, vroče poletje? Tudi jaz se tolažim, da je le še drobec časa do takrat. Časa, ki bo še prehitro minil. In potem bo najbrž spet zavladala bela lepotica v svoji mrzli veličini. Imaš tudi ti občutek, da je postala nekam gospodovalna in nikakor več noče zapustiti svojega prestola, tako kot je bilo že zdavnaj dogovorjeno med letnimi časi? Mogoče pa spet prihaja ledena doba. Brrrr. Ne bomo razmišljali o tem. Greli se bomo na sončku in si mogoče za dobro voljo pogledali risanko Ledena doba. Potem pa Zimo brcnili skozi vrata narave. Vsaj za nekaj mesecev. Adijo, Zima. Pozdravljena Pomlad, pozdravljeno Poletje.