RASTJE AZIJE Na tako veliki celini, kot je Azija, ki sega od tropskega do hladnega pasu, z mnogimi  gorovji in višavji se uveljavljajo zelo različni podnebni tipi, ki so vplivali na nastanek skoraj vseh rastlinskih pasov, ki jih poznamo na Zemlji, vendar velikega dela naravnega rastja zdaj ni več, njegova rastišča so spremenjena v kulturno pokrajino. Gozdno rastje Vlažne in vroče dele Južne Azije prekrivajo vlažni tropski gozdovi. Sestavljajo jih različna zimzelena drevesa, kar povzroča veliko raznolikost teh gozdov v primerjavi z gozdovi zmernih širin, kjer prevladujejo tri do štiri drevesne vrste. Ohranjeni so še na otokih Jugovzhodne Azije, na Malajskem polotoku, v goratih delih Indokitajskega polotoka, v severovzhodni Indiji in na zahodnih pobočjih Zahodnih Gatov. Na obalah Južne Azije in v deltah velikih rek se širijo mangrove. Sestavljajo jih drevesa z zračnimi koreninami, prilagojena mokrim rastiščem in menjavanju plime in oseke. Naravnih sestojev vlažnega tropskega gozda ni več veliko. Gozd so posekali in uredili obdelovalne površine, zlasti še v nižinah in na rodovitnih obrečnih prsteh. Zaradi poseke gozdnega rastja se je na pobočjih, izpostavljenih monsunskemu dežju, sprožila erozija prsti, ki povzroča veliko gospodarsko škodo. Kjer so opustili obdelovanje, npr. zaradi osiromašenja prsti, pa se razrašča sekundarni gozd. V predelih, kjer se menjavata suhi in vlažni letni čas, se širi monsunski gozd. Videz gozda se prek leta spreminja; v deževni dobi  je podoben vlažnemu tropskemu gozdu, v suhi dobi pa drevje odvrže listje in je zato svetlejši in bolj odprt. V tem gozdu rasteta tudi gospodarsko pomembni vrsti  bambus in tik. Tik gojijo ponekod celo na plantažah. V južnih in jugovzhodnih delih Kitajske in na jugu Japonske se v toplem in valažnem podnebju kot naravno rastje širijo lovornati gozdovi z drevjem, ki ima lovoru podoben liste. V tem gozdi raste veliko različnih drevesnih vrst. Med njimi rastejo tudi palme. Proti severu lovornati gozdovi prehajajo v listopadne listnate. V njih so zastopane že drevesne vrste, ki rastejo tudi pri nas, gaber, bukev, hrast. Listopadni listnati gozdovi poraščajo severno  Kitajsko, Korejo in srednje ter severne dele Japonske. V velikem delu notranje in Jugozahodne Azije zaradi suhega podnebja gozd ne uspeva. Zato obsežne predele porašča negozdno rastje. Med negozdnim rastjem je v monsunskem podnebju dokaj razširjena savana. Od vlažanosti sta odvisni njena rastlinska sestava in oblika savane. Tam, kjer je vlažnejše (500-1000 mm padavin na leto, pet mesecev suha doba), raste gosto travniško rastje s posameznim drevjem in grmi. To je drevesna savana. V bolj sušnih delih (300-500 mm padavin, 7-10 mesecev dolga suha doba) se z nižjim in redkejšim travniškim rastjem razraščajo tudi trnati grmi. To je trnata savana. Savansko rastje porašča velike površine na Dekanski planoti, v severozahodni Indiji in suhih notranjih delih Indokitajskega polotoka. V najbolj suhih notranjih delih Azije (pod 250 mm padavin na leto) površje porašča stepa ter polpuščavsko in puščavsko rastje. Tako rastje se širi na obsežnih površinah od jugozahodnega dela celine čez ves srednji del do gorskih pregrad Velikega Hingana na severozahodu. Gozd je v teh suhih delih Azije omejen na rastišča ob rekah in vlažnejše dele gorovij. Glede na količino padavin so zastopane različne oblike rastja. Tam, kjer pade najmanj padavin, skoraj ni ratslinstva in širijo se peščene in skalnate puščave. Na robu teh najbolj suhih delov, kjer se količina padavin poveča, se razrašča polpuščavsko rastje pritlikavih trnatih grmov in šopaste trave. Če je več dežja, se uveljavi stepa. Bolj vlažno stepo, ki je že po naravi pašnik, so že v prejšnjem stoletju spremenili v obdelovalne površine in s tem odrinili živino v suho stepo. Med najbolj suhe dele Azije spada Arabski polotok. Glede na rastje se ločujejo južni deli od srednjih in severnih. Na jugu, v Jemenu in Omanu, še uspevajo drevesne vrste npr. akacije in mimoze. V srednjih in severnih delih pa se širi polpuščavsko in puščavsko rastje. Ob zimskih padavinah rastline ožive in to je osnova za nomadsko živinorejo. V notranjih najbolj suhih delih so gole puščave. Rastje je edinole v oazah. Obalne predele Male Azije in vzhodne obale Sredozemskega morja porašča mediteransko rastje. Zimzeleno listnato drevje in grmovje gradi gozd in makijo. Razne vrste zimzelenih hrastov, mirta, jagodičnica, lovor in mnoge druge so značilne za to rastje. Od iglavcev rastejo bori, cipresa, cedra. Od obsežnih cedrovih gozdov so ostali le ostanki npr. v Libanonu. Zaradi človekove rabe tega rastja in težkih rastnih razmer - suša poleti - se naravno rastje ni moglo več obnoviti. Zato se marsikje širijo grmovni sestoji ali kamniti travniki in pašniki.