V delih Azije izven Sovjetske zveze, kjer je več kot 500 mm padavin na leto ali pa reke dobijo vodo ob tajanju snega in ledu v visokih gorah, se je izoblikovala rečna mreža. Reke spadajo v tri povodja: od gorskega oboda v osredju celine se razprostira proti vzhodu povodje Tihega oceana, na jugu in jugovzhodu celine se širi povodje Indijskega oceana, del Jugozahodne Azije pripada Sredozemskemu povodju.
Povodje Tihega oceana
V Tihi ocean se izlivajo reke iz Vzhodne in deloma Jugovzhodne Azije. Med njimi odmakata obsežne dele Vzhodne Azije Huangho in Jangcekiang.
Huangho, Rumena reka, izvira na višini 4500 m v gorovju Kunlun. Pri mestu Lanžou priteče iz gorovja in nato teče preko pokrajin Gansu, Šensi in Šansi, kjer nastajajo obsežni nanosi puhlice. Deževnica izpira prašnate delce, iz katerih je puhlica, in jih odplavlja v reko, kar ji daje rumeno barvo.
Reka nosi povprečno 34 kg finega gradiva v m3 vode. To gradivo se delno useda v strugi, delno ga reka odlaga ob strugi in ob izlivu v morje. Tako je nastalo obsežno, nasuto Severnokitajsko nižavje, zelo primerno za naselitev človeka in gojenje kulturnih rastlin.
Huangho ima zaradi poletnih monsunskih padavin visoko vodo poleti z viškom v avgustu in nizko vodo pozimi z nižkom v decembru in januarju, ko piha iz notranjosti celine zimski monsum, ki ne prinaša padavin. Pri mestu Kaifengu ima reka dežni rečni režim. Ob visoki vodi ne more vsa hitro odteči po strugi in poplavlja. Z visokimi nasipi so zavarovali obdelovalne površine in naselja. Tako so omejili usedanje gradiva na rečno dno, ki se dviga. Redno ga morajo čistiti, mulj pa uporabijo za gradnjo nasipov. Zaradi spreminjanja vodostaja in obilice gradiva, s katerim zasipava strugo, je reka malo primerna za plovbo. Večji pomen ima rečna voda za namakanje obdelovalnih površin.
Jagcekiang teče po južni Kitajski, ki ima več padavin kot severna Kitajska, kjer teče Hoangho. Zato ima več vode. Vvanjo se izlivajo številni vodnati pritoki. Po dolžini je najdaljša reka v Aziji. Izvira v Tibetu. V gorah teče po ozki in globoki dolini. Šele v pokrajini Sičuan v Rdeči kotlini se dolina razširi. Nato teče po široki dolini med gorskimi slemeni prozi severovzhodu. Pri Nankingu prereže zadnjo gorsko sleme in prek obsežne nižine priteče do morja.
Tako kot Huangho ima tudi Jankcekiang zaradi poletnega dežja in tajanja snega v povirju visoko vodo poleti, v avgustu, in nizko pozimi z nižkom v januarju. Pri Vuhanu ima dežni rečni režim. Ob visoki vodi reka naraste za 28 m nad srednjo višino, v gorskih dolinah pa za 50 m. Reka zato poplavlja in morajo ob njej trajno skrbeti za nsaipe. Zaradi oblija vode je zelo pomembna za rečno plovbo. Za velike ladje je plovna 1000 km in za manjše 3000 km od izliva v morje. Nasute ravnine ob reki nudijo ugodne pogoje za naselitev človeka in razvoj kmetijstva.
Povodje Indijskega oceana
Veteka v Indijski ocean. Najpomembnejša reka Južne Azije je Ganges, ki ima najobsežnejše porečje (okoli 1.mil. km2) v tem delu Azije. Izvira 4200 m visoko v Himalaji. Ko priteče iz gora, teče preko Gangeškega nižavja, ki je iz njenih nanosov in nasutine njenih pritokov, Z drobnim kamninskim gradivom je skupaj z drugo veliko južnoazijsko reko Brahmaputro nasula obsežno Bengalsko nižavje in veliko delto ob izlivu v Bengalski zaliv.
Ganges in Brahmapautra imata prvo visoko vodo v marcu, ko kopni sneg v nižjih delih HGimalaje. Drugo visoko vodo da poletni monsunski dež in hkrato tajanje snega in ledu v visokih delih Himalaje. Nizka voda je pozimi, ko piha suh zimski monsun iz celine prozi morju. Nihanje rečne gladine je veliko. Pozimi, februarja, teče Ganges v eni sami strugi.
Pri Beanresu je takrat glavna struga široka okoli 400 m in voda globoka 10-12 m. Poleti po dežju je širina struge skoraj 1000 m in reka globoka do 20 m. Reki imata gorski ledeniški ali snežni rečni režim prepleten z monsunskim dežnim.
Tretja velika reka Južne Azije je Ind. Izvira v Tibetu za Himalajo 5000 m visoko. Ko priteče z gorskega sveta, dobi z vzhoda pet velikih pritokov, ki tečejo po Pendžabu (Petero voda = Peterorečje). Brez njih voda Inda verjetno ne bi dosegla oceana, saj teče po suhih, brezvodnih pokrajinah Tar in sind. Ind ima v povirju ledeniški rečni režim, z viškom vode poleti. V Pendžabu je visoka voda zaradi tajanja ledu in poletnega monsunskega dežja poleti. Rečni režim je v tem delu njegovega toka ledeniško dežni.
Tudi Indova vodna gladina zelo niha. Ob nizki vodi steče po strugi le okoli 250 m3/s (kot Sava pod Brežicami ob povprečnem vodostaju), ob visoki vodi se pretok povela na 30.000 m3/s. Ob taki količini vode reka poplavlja in nastane gospodarska škoda. Tako vodnata reka prenaša tudi veliko kamninskega gradiva, povprečno 2,5 kg/m3 (Huangho 34kg/m3), ki ga odlaga ob strugi in ob izlivu v Arabsko morje, kjer je nasatal velika delta vzhodno od Karačija. Zaradi sušnega podnebja v srednjem in spodnjem delu toka je rečna voda še posebno dragocena za namakanje.