![]() |
![]() |
![]() |
Žiga Zois baron Edelsteinski preroditelj, naravoslovec, tehnik in podjetnik (1747 – 1819) Žiga Zois baron Edelsteinski se je rodil v Trstu leta 1747 trgovcu Michelangelu Zoisu in Ivani, rojeni Kapus, iz znane slovenske železarske družine. Družina se je preselila v Ljubljano, kjer je Michelangelo Zois obogatel in si pridobil baronski naslov. Prvo izobrazbo je dobil Žiga Zois skupaj z bratom Karlom leta 1861 na učnem zavodu za laične gojence duhovnega semenišča v Reggio nell’ Emilio v Italiji. Po vrnitvi v Ljubljano leta 1765 je spoznaval naravoslovje pri domačih učiteljih Gabrielu Gruberju (graditelj prekopa na Ljubljanici) in Jožefu Maffeiu. Veliko znanja je pridobil sam iz knjig, potovanj in osebnih zvez. Leta 1780 se je okoli njega začel zbirati razsvetljenski krožek, v katerem so se zbirali literarni preroditelji (Linhart, Kopitar, Kumerdej, Japelj in drugi) in raziskovalci (Hacquet, Makovec in drugi). Finančno je podpiral njihovo delo ter izhajanje knjig in tudi delovanje Kranjske kmetijske družbe, ki je skrbela za posodabljanje gospodarstva. Leta 1780 je zbolel za protinom in bil od leta 1797 pa vse do smrti na invalidskem vozičku, za katerega je naredil tudi načrt. Brat Karl je bil znamenit botanik, ki je na Kranjskem predvsem v Alpah odkril vrsto novih rastlinskih vrst. Žiga Zois je kupil od očeta železarno v Mislinji, prejel v dar javorniško železarno, kupil Plavž (Jesenice), imel v lasti železarske obrate v Mojstrani, Bohinjski Bistrici, Stari Fužini in keramično tovarno v Ljubljani. S tehničnim napredkom v železarstvu se je seznanil predvsem leta 1779 na potovanju po zahodni Evropi. Prizadeval si je izboljšati kopanje rude, povečati izkoristek pri taljenju in s tem zmanjšati stroške za energijo. Izumil je puhalnik za plavž in predlagal več tehničnih izboljšav v graverstvu, puškarstvu, zvonarstvu, steklarstvu in keramiki. Zaradi velike tehniške in gospodarske razgledanosti je svetoval oblasti pri razvoju železarstva, plovbi po Ljubljanici in Savi, izsuševanju Ljubljanskega barja in trgovini s kmetijskimi izdelki. Žiga Zois je bil evropsko razgledan naravoslovec, predvsem geolog in mineralog. Vse življenje je urejal zbirko kamnin in mineralov. Njegova zbirka je bila takrat ena najbogatejših v Evropi (okoli 5000 kosov) in je bila pozneje osnova za Kranjski deželni muzej v Ljubljani. Ta zbirka se sedaj nahaja v Prirodoslovnem muzeju v Ljubljani. Bil je član številnih, predvsem naravoslovnih združenj po Evropi (Gesellschaft naturforschender Freunde, Berlin; Academie Celtique, Pariz; Jenaer herzoglich-mineralogische Societät, Jena), na Kranjskem pa je bil član Filharmonične družbe. Po njem se imenuje najvišje priznanje za znanstvene in raziskovalne dosežke v Republiki Sloveniji. V Zgodovinskem arhivu Ljubljana hranijo zvezek z zapiski o izdatkih, prihodkih v keramični tovarni Žige Zoisa. Tovarna je stala v Gradišču v Ljubljani na zemljišču bivše Mundove hiše. V zvezku je tudi prepis besedila iz knjige M.S. Schmeier-ja (nepreverjen priimek, zaradi nečitljive navedbe pisca zvezka), izdane v Londonu leta 1795. Vsebina se nanaša na pridobivanje keramike. Ni točnih podatkov ali je zvezek pripadal Žigi Zoisu. Kratek odlomek iz besedila Vol. I, str. 43. “Magnesian Earth is soluble in Sulphuric, Nitric, Muriatic acid and forms with the first Sulfate of Magnesia, which has bitter taste, and with the latter forms deliguescent Salty, which are soluble in Spirits of Wine. It does not burn into quick time. It melts with daren and melts to a flux by oxide of iron, in the proportion of 25 to 100.” Z naravoslovnimi in tehničnimi dosežki je bil poznan tudi v mednarodnih krogih. Dopisoval si je z vrsto znanstveniki po Evropi. V tem času je bil trikrat na Kranjskem (leta 1819, 1827, 1828) tudi angleški naravoslovec Humphry Davy. Bival je tudi v Ljubljani in se verjetno srečal z Žigo Zoisom. Humphry Davy je pri nas veliko ribaril in se navduševal nad planinami. Na svojem zadnjem potovanju je avgusta leta 1828 nekaj časa prebil v Podkornu, kjer mu je kranjska sekcija nemškega in avstrijskega planinskega društva postavila na Čašeljevi hiši, kjer je stanoval, spominsko ploščo v nemškem jeziku. Po prvi svetovni vojni so ploščo obrnili in vklesali slovenski prevod nemškega napisa: V tej hiši je bival Sir Humphry Davy (rojen 1778, umrl 1829), sloviti naravoslovec, oznanjevalec krasot te gorske krajine. Be his memory held in honours. Njegov spomin naj bo ohranjen v časti! |