MODULNE MAKETE

in železniški promet

V Sloveniji modulni maketarji gradimo železniške module predvsem v H0 (1:87) velikosti. Nekaj je pa tudi ozkotirnih modulov, kar pomeni, da na njih uporabljamo tirnice sistema N (1:160), vse ostalo pa je zgrajeno v velikosti H0, to imenujemo H0e razmerje. Vsi pa se držimo načel in predpisov FREMO standarda iz enostavnega razloga, da so moduli med sabo sploh sestavljivi!

 Železniški promet na maketi

Zelo pomembna stvar je zagotovo vozni red vlakov na maketi, kajti v osnovi gradimo enotirne module, kar pomeni da so mimovozi vlakov mogoči edino na vmesnih postajah, z več tiri.

Priporočljivo je, da je vožnja vlakov urejen tabelarično, torej pregledno:

Cilj srečanja modularjev, kot tudi standardnih železniških maketarjev, je vožnja vlakov. V ta namen sestavimo tabele, ki so seveda različne, za vsako maketo posebej:

I.                     Scenarij

II.                   Evidenčni karton

III.                  Označevanje in sestava vlakov

IV.                Grafična shema proge

V.                  Tirna situacija postaj

VI.                Urnik vožnje in manevri

Vsako vožnjo vlakov je smiselno časovno opredeliti. To imenujemo SEZONA in zajema ciklus več voženj vlakov, v vse smeri, z vsemi postanki in manevri. V enem dnevu lahko odpeljemo več sezon, če smo tega seveda sposobni, lahko pa tudi isto sezono odpeljemo dvakrat, s čemer se bomo dobro izurili pri doslednosti in upoštevanju urnika vožnje.

Sezona je torej sestavljena iz več voženj  vlakov in prav toliko manevrov, kar pomeni, da mora biti tudi »vlakovodij« več. Seveda potrebujemo še »pomožno osebje«, ki ponavadi skrbi za kretniške premike, obračanje okretnic, nakladanje in razkladanje tovora na vagone, postavljanje »novih« vagonov na tire, oskrbo lokomotiv, itd…

 I. Scenarij

Vodji srečanja, ki ga tudi imenujemo DISPEČAR, vsi sodelujoči modularji oddajo svoje scenarije, oziroma zamisli, poteka železniškega prometa. Torej odhodnih in dohodnih vlakov in posameznih premikov na postajah. Scenarij zajema število vlakov, ki jih modular namerava voziti (ti so razdeljeni v lokomotivski del in vagonske kompozicije), blagovne pošiljke, ki jih vlaki prevažajo (to imenujemo: vrsta tovora) in manevre na postaji, ki so potrebni za sestavljanje in razstavljanje vlakov, ter službo za oskrbo voznega parka.

Primer zamisli posameznega »vlakovodje«:

Na podlagi posameznih scenarijev vodja srečanja sestavi grafikon in urnik vožnje, ki se jih udeleženci seveda morajo držati, da promet poteka nemoteno!

 II. Evidenčni karton

Ta dokument je namenjen vsaki lokomotivi (lok) ter vagonu (vag) in vsebuje:

-          vrsta lokomotive ali vagona

-          številka lok ali vag (glej označevanje vlakov)

-          domovna postaja

-          vsebina tovora, za vagone

-          ciljna postaja vagona (ali lok, kadar je strojni vlak)

 III. Označevanje in sestava vlakov:

Vlake označujemo z številkami ali z črkami in številkami. Lahko posnemamo »prave« številke vlakov, ali pa jih določimo sami, po svojih željah. Na mojih maketah so vlaki označeni po ključu:

-          neparna številka so vlaki, ki vozijo od postaje A proti postaji D

-          parne številke so vlaki, ki vozijo v obratni smeri, torej od D proti A

Tudi kadar vlak na primer začne vožnjo v postaji B proti D, nosi neparno številko. Iz postaje B proti A, pa seveda parno.

Zgoraj nešteto velja za vlake na rednih progah, ki se »vračajo« na izhodiščno postajo.. Izredni vlaki (z samo eno vožnjo) pa so oštevilčeni z pet mestnim številom in z samo eno od enic, odvisno kam peljejo. Vedno pa so številke orientirane enako: ena smer – neparne enice, druga nasprotna smer – parne enice.

Strojne vlake, torej samo lokomotive, ki opravijo samostojno vožnjo od ene do druge postaje, označujem z prvo tisočico in po enakem ključu enic, nepar / par.

Glede na izhodiščno postajo, vlak označim z pripadajočo stotico:

-          postaja A, 100

-          postaja B, 200

-          postaja C, 300

-          postaja D, 400

Tudi, ko se vlak vrača, ne glede na ciljno postajo, nosi začetno stotico.

 IV. Grafična shema proge

Je tlorisna podoba celotne sestavljene makete, na kateri so označeni vsi najvažnejši karakterji makete.

Dolžine in funkcije postajnih tirov:

 V. Tirna situacija postaje

Na preglednem tlorisu postaje naj bodo vrisani vsi tiri, kretnice, križišča in slepi tiri. Enostavno lahko imenujemo tire v:

-          prevozne tire (ti so vedno prosti in namenjeni vožnji vlakov skozi postajo, ali krajšim manevrom na postaji)

-          odstavne tire (kjer vršimo ranžiranje vlakov, za parkiranje vagonov, tudi lokomotiv)

-          in industrijske tire (kateri se s postaje odcepijo do bližnjih obratov). So pa še postajni tiri, posebej namenjeni oskrbi lokomotiv.

Važno je, da poznamo dolžino posameznih tirov, kajti od te je odvisno število vagonov, ki jih lahko postavimo na določen tir.

Kot primer, si poglejmo tirno situacijo postaje Domžale, ki lahko služi, kot idejna osnova pri načrtovanju tirne situacije katerekoli postaje.

 VI. Urnik vožnje in manevri

Najpomembnejša tabela, ki se je moramo držati, če želimo, da bo promet vlakovnih voženj potekal nemoteno. Za vsako vožnjo miniaturnih vlakov je potrebno opraviti »časovno redukcijo«, ki pomeni čas vožnje, glede na pravi čas. V ta namen sem čas »skrajšal« 5 x, torej je redukcija 1:5, ali drugače povedano: na mojih železniških maketah traja ena ura 12 minut!

 Modulne makete v Sloveniji

Kar nekaj ljubiteljev malih železnic je, ki gradimo modulne makete. Nekateri v res velikem obsegu, drugi pa manjše sklope nekaj modulov, ki jih nato prevažamo od enega do drugega srečanja maketarjev in jih sestavimo v večjo maketo. To je tudi osnovni namen modulnega maketarstva – sestavljanje železniških maket poljubnih oblik in velikosti. Torej lahko vsakokrat sestavimo drugačno maketo, ki zahteva tudi svoj vozni režim.

MMJ – stalno postavljena največja modulna maketa pri nas je na Jesenicah

ZMŽMK – stalno postavljena, zelo zanimiva postavitev modulne makete v Kosezah – Ljubljana

PRVA STRAN