Konec zahodnorimskega imperija

Rimski imperij v 4.in 5.st. ni bil več sila, ki bi lahko zavrnila zadnji barbarski naval na državo. Sprožili so ga Huni.
Huni so bili srednjeazijsko mongolsko ljudstvo. Po vdoru v Evropo leta 375 so si podjarmili Vzhodne Gote in nekatera druga germanska ljudstva. Nastala je mogočna hunska država. Zahodni Goti so se pred njimi umaknili in se z dovoljenjem Rimljanov naselili kot rimski zavezniki - federati v Meziji. Novim življenskim razmeram se niso mogli prilagoditi. Rimljanom so se večkrat uprli in vdrli v Italijo, leta 410 tam oplenili Rim in se nato umaknili v Južno Galijo. Na omenjenem ozemlju zahodnega rimskega imperija so se naseljevali še Franki, Vandali, Burgundi, Angli, Sasi in drugi. Sredi 5.st. so Italijo ogrožali tudi Huni pod vodstvom Atile. Po njegovi smrti 453 je hunska država razpadla. Veliki vojaški napori v boju proti vsem tem ljudstvom je Rim izčrpal. V vojski je bilo vedno več Germanov in tudi poveljstvo je prehajalo v roke germanskih vojskovodij. Leta 476 so germanski vojaki odstavili zadnjega rimskega vladarja in svojega poveljnika Odoakarja imenovali za kralja Italije. Po njegovem padcu je v Italiji in na zahodnem Balkanu nastala država Gotov, ki so jo sredi 6.st. uničili Bizantinci. Vzhodno rimsko cesarstvo se je obdržalo še približno 1000 let. Za vzhodni rimski imperij se je začel uveljavljati naziv bizantinska država.