| Ko je clovek sam s seboj in ko iz glave vrze vsako skrb in moranje, izgine tudi cas. Tedaj lahko misli, kar hoces, ker je vsaka misel hitrejsa od njega. Ce ne bi bilo necesa, kar te goni od znotraj, se ne bi nikoli vec niti premaknil. Brez skrbi in moranja se nebeska telesa ne bi vrtela drugo okrog drugega in okrog samih sebe, clovek se ne bi staral in ne bi pogresal v prazno pozabljenih let, tistih let, ko je nekaj poskusal, a se je izkazalo za nesmiselno, ko je prisel na cilj. Ni ti zal za dni, ko nisi delal nicesar, temvec si cakal, da mine cas, zal ti je za tista leta, ko si hotel nekaj od sebe. V izpolnjenih zivljenjih in naprednih druzbah je cakanje trpljenje in ponizanje. Ne pocutijo se dobro, ce predolgo cakajo na metro ali avtobus, vrste pred okenci jih spravljajo v norost in vsako nenacrtovano zapravljeno uro obracunavajo, kakor da imajo taksimetre v glavi. Zato jim cas bezi. (Buick Rivera, str. 24) |