Naš naslov:   OTMAR ŠTURM                                tel.: +386 (0) 7 36 35 350
                     Mestni trg  25                                  GSM:  +386 (0) 41 632 470
                     8330 Metlika             
                     SLOVENIJA


Članek iz Zelene pratike 2001, str. 225-238; avtor: Ivo Kuljaj

 

ŠTURMOVA VINSKA KLET ZA TRETJE TISOČLETJE

Šturmovi iz Metlike so zgradili novo vinsko klet, ki je v ponos belokranjskemu vinogradništvu. Otmar Šturm st. opravil pionirsko delo pri uveljavljanju belokranjskih vin.  0četovo delo uspešno nadaljuje sin Otmar.

  Šturmovi s svojimi znamenitimi vini kraljujejo na Pleščem vrhu v neposredni bližini Vidošičev pod cerkvijo sv.  Ane, od koder se ponuja čudovit razgled na vse strani. Človek, ki mu je pri srcu vinska trta, ima tu kaj videti.  Njegova duša se napolni z nenavadno toplino, ki jo izžarevajo bližnji hribčki, povečini zasajeni z vinogradi. številne okoliške cerkvice dajejo tej idilični pokrajini podobo rajskega sveta.

  Otmarja Šturma in njegovih vin poznavalcem slovenskega vinskega sveta ni treba posebej predstavljati, saj jih imajo priložnost poskusiti vsako leto na posebni stojnici na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani.  Mnogi mislijo, da le tisto, kar je ostalo od nekdanjega vinskega sejma v Ljubljani, ne bi bilo to, kar je, če ne bi  bilo Šturma, njegovih izvrstnih vin in izbrane jagnjetine na ražnju, ki je nihče ne zna speči tako dobro kot Belokranjci.
Šturmova zidanica je bila sredi lanskega poletja ogromno gradbišče, na katerem so si podajali kljuko še zadnji mojstri pred otvoritvijo povsem nove kleti za tretje tisočletje.
  Nova klet z velikimi kamnitimi oboki je globoko pod zemljo.  Stopničast in obokan vhod se spušča iz nekdanje skromne Šturmove zidanice, v kateri poslej ne bo več vina.  Služi za nekakšen sprejemni ali degustacijski prostor, okoli katerega so postavili veliko ploščad, ki bo vsako jesen sprejemala od sonca ožarjeni pridelek rumenega muškata, chardonnaya, kraljevine, modre frankinje, modrega pinota... Celoten objekt je funkcionalno zaokrožen in dovršen.  Zgrajen je po načelih najsodobnejših enoloških spoznanj.  Vidi se, da so pri njegovi izvedbi igrale odločilno vlogo velike izkušnje, ki jih imajo Šturmovi s pridelovanjem vrhunskih vin.  Poleg njih pa se pri vsakem detajlčku kaže neka značilna Šturmova kultura, ki čisla vino kot posebno in plemenito pijačo.  Ne pomnim, da bi kdo v novejšem času v Beli krajini postavil tako funkcionalen, a hkrati za oko in dušo tako okusen vinski hram, v katerem si tradicija in sedanjost prisrčno stiskata roki.
  Nova Šturmova vinska klet nosi v sebi tudi kar nekaj simbolnih prelomnic.  Zgrajena je bila tik pred letom 2000, kar pomeni, da bo to vinski hram za tretje tisočletje.  Z njim se pri hiši končuje ljubiteljski način pridelovanja vina, ki ga je poosebljal oče Otmar.  Z njegovim -sinom, prav tako Otmarjem, se začenja čass novega, profesionalnega ukvarjanja s to dejavnostjo.  Klet je le eden prvih in ključnih pogojev, ki si jih vzpostavlja mladi Šturm na svoji vinogradniški in kletarski poti.  Prepričani smo, da bodo v novi kleti zorela še plemenitejša in boli znana vina, ki ne bodo v ponos samo blagovni znamki Šturm, temveč tudi vsej Beli krajini in Sloveniji.
  "Ni šlo več drugače," nam med potjo iz Metlike v Vidošiče pripoveduje ata Šturm.  "Mladi se je odločil, da se bo z vinom bolj ukvarjal in nekaj je bilo treba ukreniti.  Tisto, kar sem jaz zgradil, je bilo preprosto premajhno in preskromno. Potrebe so nas prerasle.  Saj ne vem, če je to pametno.  Mogoče z mladim ravno narobe razmišljava.  Mislim tako, da bi on moral razmišljati tako kot jaz in jaz tako kot on.  To pomeni, da bi ga jaz moral siliti v gradnjo kleti, on pa bi si bolj želel službe, lastnega stanovanja ali hiše.  Stvari so zdaj ravno obrnjene.  Ampak tako se je odločil in jaz ga na tej poti podpiram."

 

Pionirski pohod z rumenim muškatom

  Mogoče res, ampak kdor bolje pozna starejšega Šturma, ve, da je to napreden človek z velikimi sposobnostmi in izkušnjami in sina vsekakor ne bi podpiral pri nečem, kar bi se mu zdelo zgrešeno. Šturmi pa so znani tudi kot trmasti in vztrajni ljudje.  Ko se za nekaj odločijo, vztrajajo in naredijo vse, da uspejo.  Kako drugače bi si, denimo, lahko razložili, da je starejši Otmar leta 1972 prav v neposredni bližini kleti na Pleščem vrhu zasadil vinograd z rumenim muškatom.  Tudi to je bil eden najbolj smelih in pionirskih korakov sedanje pridelave vrhunskih belih vin v Beli krajini. 'Zakaj sem se odločil za rumeni muškat? Zgodba je mogoče malo bolj preprosta, kot bi si kdo mislil. Jaz svoj čas vina sploh nisem pil.  No, če sem boli natančen, od svojega sedmega, ko me je stric prvič napil, pa do dvaindvajsetega leta.  Tudi potem mi niso tekla naša tradicionalna suha in kisla vina.  Vedno sem bil pristaš finejših, sladkejših in aromatičnih vin.  V sebi pa sem nosil tudi spomin iz najrosnejših let.  Vedel sem, da je bil muškat v vinogradu mojega starega očeta ter da je bilo nekaj teh trt v vsakem belokranjskem vinogradu.  Otroci smo to grozdje najraje zobali in jih včasih zaradi tega tudi dobili po prstih.  Stari oče je namreč muškat uporabljal za "žmahanje' sodov. Vsak sod smo morali najprej namasirati z muškatovim grozdjem, šele potem smo vanj nalili mošt.  Mogoče sem ga tudi zato imel vedno za nekaj posebnega," se spominja svojih otroških časov starejši Šturm.
  Njegova zgodba z rumenim muškatom pa se s tem ne konča, temveč šele začne.  Plesti se začne pravzaprav leta 1977 v Semiču, ko so Belokranjci pripravili prvo razstavo svojih vin po drugi svetovni vojni.  Otmar Šturm je na njej sodeloval prav s svojim rumenim muškatom, vendar mu sorte preprosto niso priznali.  Zapis v Dolenjskim listu, ki ga je časopis posvetil tej razstavi, nam po svoje govori o tedanjih časih in razmerah v belokranjskem vinogradništvu.  Kronist je namreč ob najvišjih ocenah za posamezna belokranjska vina le mimogrede omenil, da je zunaj konkurence z netipičnim vinom za Belo krajino sodeloval tudi Otmar Šturm in zanj prejel oceno 16,17 točk po Buxbaumu.  Nikjer torej niti besedice o kakem rumenem muškatu.  Po načelu pač, da tisto, o čemer se ne piše, ne obstaja.  Šturm pa se s tem ni mogel pomiriti.  Trmast kot je, se je odločil, da bo vino predstavil kar na mednarodnem vinskem sejmu v Ljubljani.  In res.
 'Toda v Ljubljano vina nisem mogel poslati nefiltriranega in v odprti steklenici.  Ker je takrat filter za čiščenje vina stal celo premoženje, sem ga naredil kar sam.  Ohišje sem sestavil iz lesa, ploščo pa sem dal originalno. Črpalko sem si omislil kar s pomočjo vrtalnega strojčka.  Ko sem prišel na ljubljanski sejem k prevzemniku vzorcev, je bil ta prepričan, da sem pač iz vinske kleti.  Najbrž tudi v sanjah ni pomislil, da bi si iz Bele krajine drznil prinesti vino na ocenjevanje kak zasebnik.  Opomnil me je le, da mora biti na steklenici tudi etiketa.  Jo bom takoj prinesel, sem mu rekel in odšel do žene, ki me je čakala v avtomobilu.  Tam sem prepognil list papirja na osem delov, jih razrezal in ženi, ki lepo piše, rekel naj napiše potrebne podatke.  Mimogrede sem še ustavil mimoidočega in ga poprosil za vžigalnik, s katerim sem rahlo obžgal robove etikete.  Prevzemnik je bil z etiketo zelo zadovoljen.  Rezultati ocenjevanja so bili kmalu znani.  Med drugim so se kazali v velikem razburjenju nad tem, da so na sejmu sodelovali tudi zasebniki.  Kar zadeva mene pa je dodaten gnev povzročilo vino rumenega muškata, se pravi sorte, ki je ni bilo v našem sortnem izboru.  Aktualni dušebrižniki so v tem očitno videli veliko samovoljo, če ne celo upor.  Drugače si pač ne znam razlagati dejstva, da si slovenski časopisi o tem sploh niso upali pisati, pisal pa je zagrebški Vjesnik.  Takoj po sejmu sem v zidanico dobil iz Ljubljane inšpekcijo.  Kljub temu pa je inšpekcija po podrobnem ogledu opreme in pokušini vina od mene odšla zadovoljna.  Kmalu potem sem dobil dovoljenje za stekleničenje vina," nam je te zanimive čase orisal Otmar.

 

Velika zlata medalja za rumeni muškat na mednarodnem ocenjevanju vin leta 1983 v Ljubljani

 Šturm tudi potem ni odnehal.  Na vino je imel še naprej svoje poglede in pri njih vztrajal.  Nikoli se ni strinjal s pravili igre, ki so jih diktirala močnejša slovenska vinska središča in Belo krajino porivala ob rob pridelovanja najkakovostnejših slovenskih vin.  Zavedal se je, da zgolj s sortami, kot so modra frankinja, žametna črnina, kraljevina in laški rizling Bela krajina ne more prodreti v vrh slovenskih vin.  Zato je še naprej delal po svoje in sadil "eksotične" sorte: traminec, modri pinot, cabernet sauvignon... Končno je prišlo leto 1983 in trmastemu Otmarju prineslo veliko zadoščenje.  Na mednarodnem sejmu v Ljubljani je za svoj muškat prejel veliko zlato medaljo. Jugoslavija se je tega leta na sejmu zelo slabo odrezala, saj je prejela le šest velikih zlatih medalj. Šturmov uspeh je bil tem večji, kar je spet dvignilo prah. A tudi veliko spoštovanje.
  Takole se spominja tega dogodka: "Kmalu po sejmu me je klical gostinec Šiker s Štajerskega in me prosil, če bi lahko prišli k meni na obisk.  Res so se kmalu pripeljali.  S seboj pa so imeli grozdje in steklenico rumenega muškata.  Hoteli so pač odkriti razloge, zaradi katerih je niihov muškat na sejmu prejel zgolj bron.  Meni je bilo pred temi vinskimi strokovnjaki, ki se nikakor niso mogli pomiriti s tako velikim priznanjem za rumeni muškat iz Bele krajine, sprva zelo nerodno.  Se boli pa zaradi majhne zidanice, v kateri je dozorel "predmet' tega njihovega velikega zanimanja.  Zaradi tega sem jih vozil vsepovsod, dokler ni eden od njih ugotovil da tako zaključenega vinogradniškega področja tudi na Štajerskem ni!  To je bil zame znak, da bo počasi le treba stopiti v zidanico, ki pa jo potem, kljub mojemu opravičevanju, sploh niso opazili.  Zanimalo jih je samo vino.  Ko smo potem le poskusili njihov in moj muškat, sem lahko le ugotovil, da je bil njihov pretopel in z več arome, moj pa ravno prav ohlajen in z več elegance.  Kmalu po tem dogodku mi je nekdo prišepnil, da bo poslej rumeni muškat v Beli krajini dovoljena sorta.  In to se je potem res kmalu tudi zgodilo. 
  ''
Ta bitka je bila torej dobljena, jih je pa še ostalo nekaj!"
V tem vskoči v pogovor mladi Šturm in omeni traminca: "S tem trsnim izborom ga res lomijo.  Poglejte, mi smo od nekega našega dobrega znanca kupili vinograd in grozdje traminca, ker ga pač človek kot nedovoljeno sorto ni mogel prodati zadrugi.  Potem smo Vino prijavili na inštitutu kot mešano belo in zanj prejeli papirje, da ga lahko polnimo.  Vino, suhi jagodni izbor, smo imenovali Prepovedani Sadež.
  Pokušina ledenega vina rumenega muškata 98, ki je kot sorta nasploh največji ljubljenec Šturmovih, prekine pogovor o razmerah v belokranjskem vinogradništvu v zadnjih tridesetih letih.  V ustih se nam razlije nekaj božanskega.  Nič čudnega, grozdje, iz katerega je nastalo to vino z uradno oceno 19,3, je imelo ob trgatvi več kot 200 oec.  Starejši Šturm med ulivanjem tega enkratnega vina pojasnjuje svoje izkušnje s to sorto.  Pravi: "Muškat je pri kletarjenju zelo občutljiva sorta.  Najmanjša napaka se pozna.  Najprej se to kaže pri izgubljeni aromi.  Denimo, če ga žveplaš preveč, izgubi aromo, če ga premalo, ga izpostaviš oksidaciji in drugim napakam.  Kljub temu pa vsaj meni osebno vso ljubezen, skrb in nego obilno vrača.  Sam pravim:
  ''če hočeš res nekaj dobrega, potem pij muškat!"
Res smo potem brez ustaljenega degustacijskega vzorca poskusili kar nekaj Šturmovih muškatov.  Vsi so bili enkratni, pa najsi je šlo za suhega, za katerega le starejši Šturm menil, da se lepo poda tudi k pečenki, do izbora in jagodnega izbora.

Šturmovi obdelujejo šest tisoč lastnih trt, tri tisoč jih imajo v najemu.  Na leto zaprejo kakih trideset tisoč steklenic različne velikosti. jih pa zadnja leta ni več na vsakem ocenjevanju.  Starejši Šturm ima o tem svoje mnenje: "Ocenjevanje vin sem vedno jemal tudi kot priložnost izobraževanja.  Sam, na primer, sem svoj čas v Ljubljani obiskal avstrijsko, francosko in jugoslovansko stojnico.  Povsod sem zahteval muškat.  Na jugoslovanski stojnici sem hotel Šturmovega.  Nekoč le bil z menoj takrat še mali Otmar, ki je prisrčno vzkipel: 'Tata, kaj si bedast, da boš svoje vino kupoval?!" Ampak jaz sem vedel zakaj sem ga.  V enakih okoliščinah sem primerjal moj muškat z najboljšimi na svetu.  Tako sem lahko jaz testiral ocenjevalce.  Zdaj se z različnimi komisijami in merili, ki jih ubirajo, to tepe." V Šturmovi kleti je veliko posebnosti. Jemljemo jih lahko kot uspehe inovativnosti in iskanja novih možnosti, ki jih v pridelovanju velikih vin skriva Bela krajina.  Poskusili smo polsladki modri pinot, ki je pri poznavalcih še pred leti vzbudil veliko presenečenje in nemalo pohval.  Tokrat smo pili vino, katerega grozdje je bilo trgano na sv.  Martina dan.  Pridelek je bil zelo skromen, le pol litra vina na trto.  Kot je povedal mlajši Šturm, je alkoholna stopnja ( 16,1 vol. %) presenetila tudi njih.  V vinarstvu pozne trgatve in ostanek nepovretega sladkorja pri rdečih vinih niso običaj.  Toda spet smo tu, pri starejšem Šturmu, ki pravi, da so ženske in tisti, ki ne pijejo dosti, najboljši degustatorji in Šturmu, ki ima pri vinu rad sladko, aromatično in elegantno.  Ravno to pa je njegov modri pinot, ki nas spominja na močna južna vina.  Prijetna kislina učinkuje elegantno.  In kot so zapisali v svojem vinskem listu, daje neopazna trpkost slutiti, da bo vino s starostjo še boljše. Šturmovi so prepričani, da jim je tudi s tem vinom uspelo dokazati, da ima Bela krajina izjemne vinorodne lege.  In ko smo že ravno pri rdečih vinih, smo v njihovi kleti lahko poskusili tudi barrique modre frankinje, ter celo cabernet sauvignon.  Posebej velja omeniti, da so vsa vrhunska Šturmova vina donegovana v hrastovih sodih.  Tako bo tudi poslej, saj bo nova klet v svoja posvečena nedrja sprejemala izključno lesene hrastove sode, ki jih bo mojster sestavil kar v njej.

 

Kraljevina - nov izziv 

Nova Šturmova posebnost je vino pozne trgatve kraljevine in celo njeno ledeno vino.  Sami so o tem podvigu zapisali: "Kraljevina je avtohtona sorta v Beli krajini in je nepogrešljiva v namiznem vinu.  Njen povprečen pridelek je 4 do 5 litrov na trto.  Naša pozna trgatev pa je imela le 0,6 litra na trto.  Od vseh posebnih, predikatnih vin, ki jih premore naša klet, nam je prav kraljevina največji in najtežji podvig, saj smo dosegli, da se lahko tudi ta sorta primerja z zvenečimi sortnimi vini.  Njena značilnost je lahkotnost in eleganca arome in to je presenečenje za tiste, ki poznajo in spoštujejo to skromno, a množično trto Bele krajine."

 Pogovor o kraljevini v Beli krajini nujno navrže tudi razmišljanje o belokranjskem belem vinu oziroma o belokranjcu, v katerem je največ prav kraljevine. Šturmovi nimajo belokranjca, pač pa to svoje vino imenujejo vigrednik.  To je zvrst, v kateri je poleg kraljevine in laškega rizlinga zastopana le vrsta najboljših sort vključno z muškatom.  Starejši Šturm je prepričan, da bi se stroka in pridelovalci morali končno dogovoriti, kaj belokranjec v resnici je.  Pri tem bi se lahko zgledovali po dolenjskih rojakih onstran Gorjancev, ki so s spoštovanjem tradicije, a tudi z napori, vztrajnostjo in sodobnimi prijemi, dosegli veliki met s svojim cvičkom.  Prav tako pa tudi, da to ne more biti le namizno vino iz kraljevine in laškega rizlinga, temveč mu je treba dodati tudi še kako kakovostno sorto.  Le tako bo imel belokranjec svojo perspektivo.  Enako velja po njegovem mnenju za metliško črnino. Sicer pa Šturmovi pahljačo svojih vin po sortah in času trgatve delijo na tri kolekcije: belo, modro in zlato.  Kmalu bo treba k njej pridati še nov Šturmov pridelek: peneče vino, donegovano po klasični metodi in v katerem bo poleg modrega pinota, chardonnaya prav gotovo tudi rumeni muškat.  Imajo pa še eno kolekcijo, ali bolje rečeno, vinsko znamenitost, to so vina, pridelana na ritki sv.  Ane, kot imenujejo grič pod cerkvijo, ki spominja na ležečo žensko.  S tem izkazujejo tudi svoj smisel za humor in tradicionalno belokranjsko šegavost, ki jim pomaga pri premagovanju vsakdanjih ovir.  Teh pa bo z vstopom Slovenije v Evropsko unijo vedno več. Šturmovi jim bodo z novo kletjo, s svojo iznajdljivostjo, vztrajnostjo in vizionarstvom prav gotovo kos.

 

P.         S.
Že prvi uspehi kletarjenja v novi kleti kažejo, da je dobilo belokranjsko vinstvo z njo resničnega paradnega konja.  Rezultati ocenjevanja belokranjskih vin na Vinski vigredi o tem ne dopuščajo nobenega dvoma.  Otmar Šturm je za svoja predikatna vina prejel kopico najžlahtnejših priznanj. Imel je najboljša vina kar v treh kategorijah.  Njegova kraljevina (ocena: 18,68) je bila najboljša med vini pozne trgatve. Šturmova rumena muškata (oceni: 19,08; 19,02) sta bila zmagovalca med jagodnimi izbori.  Najboljše je bilo tudi Šturmovo ledeno vino - chardonnay (ocena: 19,14).  Posebej fantastična pa je ocena ( 19,24), ki jo je prejel za kraljevino - suhi jagodni izbor.  To je najlepše priznanje tej sorti, s katerim je Šturm potrdil besede, ki jih je svoj čas zapisal velik slovenski vinogradnik Stanko Čurin: 'Kot starejši in izkušen vinogradnik že dolgo več ne stavim več na posamezno sorto, temveč sem do vseh enako pošten.  Hočem le, da je kakovost vrhunska in vsako sorto prisilim do zadnje možnosti, naj pokaže, kaj zmoreva oba!' In kar je svoj čas zmogel Čurin s šiponom, to danes dela Šturm s kraljevino.

1