Golic - Natura2000

November 2002

Zasanjana pokrajina na Golicu - vecni pašniki

Beautiful faraway landscape on Golic - eternity pasture - we'll know to keep ?

Natura2000 - Life in upland Golic

karta - vir DOPPS ( sobotna priloga - delo 8.3.2003) - map - source DOPPS

SPA - special protection area for birds - posebno zavarovana obmocja za ptice

Natura2000 - Life

( English extraction:

Village rakitovec under upland Golic is include in project Natura2000- Life with donation of EU.

Intact nature are the same or major value like economy, industry, ...EU know for this value and want to protect this areas

important for biodiversity of fauna and flora. This project costs 476.930 Evro.Dr.Carl Steinitz says, that in Slovenia have only 20 years to protect our contry, then will be to late. People travel whole world to see some landscape. Landscape are substance, which surpass individual ownership and individual manage and for that they are object to plan like as factory, highway, ...Slovenia is small and if you don't care for this , you will become suburb of some big town. In this year 2003 goverment of Slovenia in parliament can protect area of Golic with state act, that include upland Golic in state valuables of Slovenia. Do they do, know or want this ???? Battle for save and protect this area of Golic continue , without support of any politics party or some society ???? Some people belive in simbioza of natura2000 and wind turbines in same area ,

Green Nature inform fot that all responsibility people and organization in Slovenia and in EU )

Vas Rakitovec izpod Golica je vkljucena v projekt LIFE - NATURA program

in zacetek izvajanja pticje in habitatne direktive, ki je hrbtenica Nature2000.

Bogatejši in modrejši Evropski zvezi je uspelo, da vstopne drzave kandidatke

za vstop v EU spoštujejo okolje in tako imenovane Habitate,

ki so za zivali in rastline nezamenljive in zivljenjsko pomembne zašciti.

Ce se to ne spoštuje sledijo sankcije. Evropski uniji so pomembnejše nedotaknjene pokrajine kot pa vetrnice

in je tako namenila 357.698 evrov ( 75 % ) za Projekt Ohranitev in varstvo habitatov in vrst na Kraškem robu.

Naloge:

- dolocanje in evidenca habitatov

- obnova kalov ( napajališca za zivino )

- popis ogrozenih rastlinskih in zivalskih vrst

- ozavešcanje javnosti o pomenu in vrednotah Kraškega roba

- razdelitev financnih nadomestil lastnikom parcel za košnjo opušcenih in zaraslih travnikov

- posneti Film o pokrajini

- izdati monografijo

Projekt financira še : ministrstvo za okolje, prostor in energijo,

M. obcina Koper, Zavod za varstvo narave iz Pirana, Center za kartografijo

favne in flore in Provinca Valencia iz Španije.

Projekt naj bi trajal tri leta ( od 1. okt. - 2002 do 1. okt. - 2005 )

in dosega skupno vrednost 476.930 evrov.

Varovanje in zašcita Bogate kulturne dedinšcine Slovenije

Dr.Carl Steinitz - je krajinski arhitekt in direktor doktorskega programa na oddelku za krajinsko arhitekturo na univerzi Harvard.V Slovenijo zahaja ze trideset let in naša raznovrstna in barvita pokrajina mu zelo ugaja. Tujci nas drugace vidijo in obcudujejo našo pokrajino.

Spreminjanje pokrajine je vsestranski proces, katerega bistvo spoznamo,

ko neko pokrajino izgubimo ali unicimo. Poglejte si na primer Španijo in Portugalsko, ko imajo zaradi nesrece

enega tankerja uniceno obalo in podmorski zivelj za deset let. Le upamo lahko , da se kaj takega ne zgodi v Kopru ali v bliznji Istri. Cez nekaj let ( 2015) bo stopil v veljavo zakon, ki bo dovoljeval plovbo v Jadranskem morju samo tankerjem z dvojnim dnom.V Trzaski zaliv vsaki dan pripluje en tanker. Nedotaknjene in prvobitne krajine izginjajo in vedno manj kot jih je,

vedno bolj cenjene in iskane postajajo. Ljudje prepotujejo cel svet, da bi videli neko pokrajino.

Krajine so premozenje, ki presega individualno lastništvo in individualno upravljanje z njim,

zato so predmet nacrtvovanja kot objekti ( tovarne, avtoceste,... ).

Tak izreden primer je planota Golic v Slovenski Cicariji. Veliko truda je bilo ze vlozeno v osvešcanje in informiranje od najbolj preprostih ljudi do ministrov , predsednika RS in najvecjih politicnih strank v Sloveniji.

Ce ljudje cenijo kulturno dedinšcino, jo bodo varovali. Ce pa je ne cenijo, ni nacina, da bi jo obvarovali.

Nedotaknjena krajina je blaginja in bogastvo.

Ze v zacetku se ni upoštevalo mnenja Zavoda za varovanje kulturne dedinšcine iz Pirana.

Krajanom so gospodarstveniki obljubljali veliko denarja in še sedaj,

ko se ze pripravlja Projekt natura2000, nekateri še vedno verjamejo,

da lahko postavijo v tako nedotaknjeno pokrajino vetrnice ,

kar bi pomenilo totalno katastrofo in unicevanje Slovenske kulturne dedinšcine in krajine.

Golic s svojo raznovrstno in specificno pokrajino

ter z bogatim rastlinstvom in zivalstvom spada v bisere Slovenije.

Minister za okolje in prostor g. Janez Kopac je obljubil, da na Golicu ne bo vetrnic

zaradi naravnih vrednot in zavarovanja kulturne dedinšcine.

Drzave, ki ohranjajo krajine zaradi ekonomskih, turisticnih razlogov, postajajo na neki nacin muzejske krajine.

Slovenija se zaenkrat lahko pohvali, da ima take pokrajine.

Ne bomo omenjali argumentov naravovarstvenikov ( preberite si jih na strani Ekologija ).

Lahko pa se zahvalimo bogatejši Evropski Uniji in njenim daljnoseznim prizadevanjem, da se ji zdijo take pokrajine dragocene

in tako so tudi Sloveniji ponudili pomoc pri uvršcanju takih nedotaknjenih pokrajin, ki so pomembne in nezamenljive za zivali

( še najvecji pomen so pri ohranjanju Golica imele redke ptice in suhi kamniti kraški travniki).

Spomnimo se prispevka v casopisu Delo ( 28.10.2002) Slovenija brez neba,

bilo je ze nekaj odmevnih pisem na to temo v sobotnih prilogah. Ta clanek je zadel v bistvo .

Slovenija je delovala, kot da je brez neba in ... . *Nevednim ljudem so odpirali oci razni lokalni samooklicani okoljevarstveniki. Mimogrede, te naprave bi sicer postavili na pusti kraški planoti, bogu za hrbtom, ki jo najverjetneje še ptice nimajo v svojih prostorskih nacrtih.*

Imamo sposobne ljudi, vendar se jih ne upošteva. Nekateri mislijo , da lahko vse naredijo in znajo.

Ob tako grobih barbarskih posegih v nedotaknjeno okolje in ob nedelovanju nekaterih odgovornih ,

nismo mogli ostati ravnodušni. Pokazalo se je , da imamo prav in da si planota Golic zasluzi ime Naravna vrednota.

Golic kot naravna vrednota pripada celi Sloveniji in je prevec dragocena, da bi ga unicili z vetrnicami.

Vetrnice naj se postavi v ze urbanizirano okolje kot v tujini poleg avtoceste.

Slovenija je majhna drzava in nobene stvari nima na pretek.

Kar ima , pa je visoke kakovosti, zaradi tega mora še posebej paziti in varovati svojo krajino.

Golic je neprecenljivo bogastvo Slovenije.

Na sreco je prevadala zdrava pamet, ceprav nekateri

še vedno verjamejo v simbiozo nedotaknjene narave, pticev in vetrnic.

Pravijo, da gre za prazne sive lise, kjer bi lahko umestili vetrnice.

Pripravljajo amandma na prostorski plan v Drzavnem zboru ???

Dr. Carl Steinitz pravi : še 20 let imate, da si zavarujete in zašcitite pokrajino,

na univerzah imate dobre programe, vendar jih ne izvajate.

( nekaj misli dr. Carl Steinitz iz Sobotne priloge 23.november 2002 )

Planota Golic je ze stoletja enaka in bo taka , ce jo bomo znali varovati, še naprej.

V tem letu ( 2002 ) , bi morali v Drzavnem zboru Golic zavarovati in

Golic-Lipnik-Kavcic ( travišca ) formalno opredeliti kot Naravno vrednoto.

Odgovor ministrstva :

Pismo prejeto 2.12.2002

Spoštovani

Vlada RS je 10. oktobra 2002 sprejela odlok o spremembah in dopolnitvah
prostorskih sestavin dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana RS, ki
ga je posredovala v obravnavo v drzavni zbor. Ta pa je na novembrski seji
ze opravil prvo obravnavo gradiva in v tem tednu bo odlok obravnavan tudi
na Odboru DZ RS za infrastrukturo in okolje.

Naj Vam navedem nekaj o sami vsebini omenjenega odloka:
dokument opredeljuje energetske objekte za uporabo obnovljivih virov
energije (vetrne elektrarne), kriterije za njihovo nacrtovanje ter
kriterije, usmeritve in pogoje za umešcanje objektov in naprav mobilne
telefonije v prostor. Odlok doloca obmocje, kjer se lahko izvaja
proucevanje vetrnega potenciala ter s tem povezanih moznosti izgradnje
vetrnih elektrarn vecjih moci (nad 10 MW). Opredeljuje tudi usmeritve in
pogoje za naèrtovanje energetskih objektov ter umešcanje objektov in naprav
mobilne telefonije, ki zagotavljajo varovanje naravnih in ustvarjenih
dobrin. .

V republiškem dolgorocnem planu opredeljene vsebine se obvezno upoštevajo
pri pripravi obcinskih prostorskih planov. Na podlagi razlicnih kriterijev
se natancne mozne lokacije izrabe vetrne energije dolocijo na lokalni
ravni. Seveda pa mora biti dolgorocni plan obcine usklajen z republiškim.

Ucinkovitost delovanja vetrnih elektrarn je odvisna od primernosti
lokacije, ki je pogojena predvsem z zadostno prevetrenostjo. Rezultati
meteoroloških modelov in obstojecih meritev vetra izkazujejo, da je v
Sloveniji najvecji vetrni potencial predvsem na širšem obmocju Primorske.
Primernost Primorske za izkorišcanje vetra za proizvodnjo elektricne
energije so potrdile tudi namenske meritve, ki se izvajajo za obmocje
Primorske. Urad RS za prostorsko planiranje pa je za to obmocje izdelal
študijo z naslovom ?Ustreznost prostora za gradnjo in delovanje vetrnih
elektrarn na drzavnem nivoju".

Predlog sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin dolgorocnega in
srednjerocnega plana RS je bil pripravljen na podlagi rezultatov navedenih
strokovnih podlag, opredeljuje pa obmocja, ki so ustrezna oziroma pogojno
ustrezna za proucevanje izgradnje vetrne elektrarne z mocjo nad 10 MW.
Znotraj teh obmocij se lahko na lokalni ravni dolocijo natancnejše lokacije
, kjer se bodo v prihodnosti lahko izvajale ustrezne natancnejše meritve
vetra in druge potrebne analize glede moznosti izgradnje vetrnih elektrarn
vecjih moci.

Obmocja, kjer se lahko izvaja proucevanje vetrnega potenciala ter s tem
povezanih moznosti izgradnje vetrnih elektrarn vecjih moci, so obmocja, ki
so ustrezna za proucevanje moznosti izgradnje in izgradnjo vetrnih
elektrarn in kjer je ustreznost pogojena z izbiro rešitve, ki najbolje
varuje naravne in ustvarjene dobrine.

Dolocitev posameznih natanènih lokacij pa je odvisna od interesa
zainteresiranih investitorjev, ekonomskih izracunov, zadostnosti vetrnega
potenciala, izvedljivosti izgradnje in sprejemljivosti prostora glede na
naravne in ustvarjene pogoje in nenazadnje druzbene sprejemljivosti na
lokalni ravni.

Strokovne podlage za pripravo sprememb in dopolnitev obcinskih prostorskih
planov bodo zagotovili posamezni investitorji vetrnih elektrarn,
ministrstvo, pristojno za energijo, pa se bo do teh strokovnih podlag
opredelilo v skladu z elektroenergetskimi razvojnimi programi.

Pri pripravi sprememb odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih
sestavin dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plana RS smo v okviru
priprave strokovnih podlag na podlagi dolocil zakona o ohranjanju narave
pridobili tudi naravovarstvene smernice.

Naravovarstvene smernice so akt Zavoda RS za varstvo narave, kjer so
prikazane usmeritve, izhodišca in pogoji za ohranjanje biotske
raznovrstnosti in varstvo naravnih vrednot, ki so doloceni v predpisih in
aktih, izdanih na podlagi zakona o ohranjanju narave, in se obvezno
upoštevajo pri urejanju prostora. V naravovarstvenih smernicah je navedeno,
da je obmocje Golic? Lipnik ? Kavcic(travišca) ? naravna vrednota, ceprav
formalno kot taka še ni razglašeno.

Golic je obmocje ohranjenih strnjenih travišc, ki so vrstno bogati, s
populacijami ogrozenih vrst, ki pa so na tem obmocju v ugodnem stanju.
Obmocje izpolnjuje kriterije mednarodno pomembnega obmocja za rastline
(IPA), poleg tega je pomemben zivljenjski prostor ogrozenih vrst pticev
(planinski orel, orel kacar, postovke, lunje, velika uharica in drugih).

Celotno obmocje Kraškega roba je del ekološko pomembnega obmocja Kras in je
potencialno obmocje Natura 2000.

V pogajalskih izhodišcih se je Slovenija obvezala, da bo za potencialna
obmocja Natura 2000 ze pred vstopom v Evropsko unijo upoštevala dolocila
habitatne direktive, zlasti tako, da bo z namenom ohranjanja teh obmocij,
preverjala vplive posegov na vrste in habitatne tipe.

Pri pripravi predloga sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgorocnega in srednjerocnega druzbenega plan pa smo brez siceršnjega
preverjanja vplivov posega izhajali iz prepricanja, da se energetskih
objektov ne postavlja na obmocju naravnih vrednot, cetudi bi se sicer
izvajali tako, da se ne bi unicila, poškodovala ali bistveno spremenila
lastnost, zaradi katere je del narave opredeljen za naravno vrednoto. Gre
pac za prepricanje, da energetski objekt na obmocje, ki je predlagano za
status naravne vrednote, ne sodi.

Upam, da smo Vam zadovoljivo odgovorili na vprašanje.

Hvala za razumevanje in prijazen pozdrav!

Milena Janezic
Sluzba za odnose z javnostmi
Ministrstvo za okolje, prostor in energijo

Na seji drzavnega zbora - 20. , redna seja drzavnega zbora 28.11.2002

http://www.sigov.si/dz/si/aktualno/spremljanje_sej/dobesedni_zapisi_sej/dobesedni_zapisi_sej.html

Nekaj odlomkov :

Najprej bo stališce poslanske skupine ZLSD predstavil kolega Aurelio Juri.

Za njim kolega Franc Sušnik v imenu poslanske skupine SDS. Prosim, kolega Juri.

AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Lep pozdrav! Poslanska skupina Zdruzene liste podpira in pozdravlja predlog odloka, še zlasti zato, ker uvaja v prostorske osnove nacionalne energetike izrabo vetrne energije. Pa ce mi dovolite vzklik, koncno! Rad bi vas spomnil, kolegice in kolegi ter predstavniki vlade, da v naši stranki ze ves cas opozarjamo na nujo po zagonu izkorišcanja tako imenovanih alternativnih obnovljivih in sonaravnih virov.
Soglašamo s predmetnimi utemeljitvami, zato ne bi tu ponavljali, kaj vse ta izbira pomeni vizavi izpolnjevanja obveznosti iz Kjotskega protokola oziroma do imperativa po zmanjševanju emisij toplogrednih plinov in tako naprej. zeleli bi si, da bi bilo v obmocjih, interesantnih za pridobivanje tovrstne energije, vecè od ocenjenih oziroma ne le na Primorskem, a za to ni kriva vlada temvecklimatska danost Slovenije. zelimo si, da bi prve vetrne elektrarne cimprej videli v gibanju oziroma v pogonu, zato z našim glasom za sprejem odloka seveda ne bomo oklevali.
Opozarjamo pa, to je naša glavna opazka in skrb, da v kolikor ne bo predlagatelj poskrbel za to, da bodo pogoji za zagon tega projekta lazji, manj strogi, bolj uresnicljivi oziroma, v kolikor ne bo odpravljena vrsta pomembnih ce-jev v zvezi z vprašanjem drugih uporabnikov prostora ter še posebej s tako imenovanim varovanjem naravnih in kulturnih vrednot drzavnega pomena, velikih ventilatorjev oziroma vetrnic, kot jih videvamo, ko potujemo po razviti Evropi, še dolgo pri nas ne bomo videli. Podcrtujemo ugotovitev v obrazlozitvi, da je ucinkovitost delovanja vetrnih elektrarn odvisna od primernosti lokacije, ki je pogojena predvsem z zadostno prevetrenostjo, in da je pri iskanju ustreznih lokacij za njihovo postavitev vetrni potencial izkljucitveni kriterij.
V nadaljevanju pa se vendarle opredeljevanje do ustreznosti prostora dokaj trdno veze na razmerje med njegovo privlacnostjo, torej predvsem prevetrenostjo in ranljivostjo, predvsem seveda zaradi ohranjanja tako imenovane biotske raznovrstnosti oziroma varovanje naravnih in kulturnih vrednot. Temu ne oporekamo. Opozarjamo pa, da so in bodo situacije, v katerih bo enega od kriterijev skoraj nujno potrebno podrediti drugemu, pri cemer ne pozabimo, da vpliva na smeri, kolicino in moc vetra nimamo. Imamo pa ga na klasificiranje in dolocanje kategorij naravnih in kulturnih vrednot.
Skratka, ce mi dovolite drobtinico banalnosti. Ce bo potrebno zrtvovati kakšno pticje gnezdo za to, da pridobimo ustrezno kolicino energije iz teh elektrarn, govorimo o ustrezni kolicini, imejmo v mislih predvsem zeleno in ekonomsko upraviceno kolicino, bomo morali pacstisniti zobe in to storiti, sicer scasoma oziroma bodo scasoma ne le tisto gnezdo, ki smo ga zeleli zašcititi, ampak še mnoga druga ostala prazna.
Dobro bi bilo, ko bi se tudi najbolj goreci naravovarstveniki tega zavedali, tako kot smo takega zavedanja price, recimo, to pozdravljamo, ob projektu mreze savskih elektrarn, ki bo zagotovo kak biotop pokopal.
Spremembe podnebja zaradi nespametne izrabe fosilnih goriv so zal neizprosne. Še huje, to, kar se je dogajalo poleti v Evropi in drugje po svetu, kaže seveda, da se dogaja v tempu, ki ga tudi najbolj crnogledi niso napovedovali, in da postaja stanje dramaticno.
Na koncu mi dovolite, gospod minister, da vam še prenesem presenecenje in razocaranje nekega kraja oziroma tamkajšnjih prebivalcev - ni tako zanemarljivo seveda, kako se kraj opredeli, glede na pogostejši obratni trend ob takih prilikah - nad tem, da ste svojo spomladansko oceno o primernosti tamkajšnje lokacije, za katero ste izjavili, da bi naj bila celo ena najbolj zanimivih, in ki je ze bila vkljucena v druzbeni plan, govorim o Golicu, to veste, jeseni preklicali. Po novem naj bi bila, citiram vaše besede - "povsem neprimerna". Ce še ta lokacija odpade, še neke druge so bile seveda odmišljene, ostaja v igri samo še Kokoš, sami pa veste, da je tam tako malo prostora, da pretiranega interesa .../Opozorilni znak za konec./... za postavitev vetrnic, ki bodo tudi ekonomsko upravicene, ni. Hvala.

Poslanec g. Aurelio jurij je odpisal tudi nam ( 4.12.2002 ):

Spoštovani,
Prejel sem vaše vprašanje in tu je odgovor.
V zvezi z Golicem je moje stališce, da se ga morda razglasi za naravno vrednoto
in šciti tamkajšnji biotop, a ne za ceno odstopanja od korišcenja vetrnega
potenciala, ki je tu ugotovljen kot primeren. Sem za to, da šcitimo vsako
zivalsko in rastlinsko vrsto, kjerkoli, zlasti ce ogrozena, a sem predvsem za
to, da pristopimo cimprej in odlocno k korišcenju alternativnih, sonaravnih,
obnovljivih virov energije. Ce tega ne bomo storili cimprej in to tako, da bo te
energije dovolj za opušcanje tistih izmed obstojecih virov, ki prispevajo k
topli gredi in spremembi klime, bo pomrlo marsikaj na tem svetu, ne samo naravne
vrednote na Golicu. Stanje s podnebjem postaja alarmantno!!! Verjamem, da se z
menoj strinjate?! Zagovarjam zato korišcenje vetra, vode, sonca in biomase.
Kolicina pridobljene energije pa mora biti tudi ekonomsko upravicena, zato
vetrne elektrarne bodo smiselne le ce jih bo dovolj in bodo postavljene v
najbolj prevetrenih obmocjih, med katerimi sodi Golic. Toliko. Upam, da sem bil
dovolj jasen, pa ceprav nisem zadovoljl vaša pricakovanja!
Me veseli, da ste pozoren na moje in naše delo! Bodite še pozoren in kriticen še
naprej! Srecno!

...samo še to: Nisem imel ambicije, da bi vas preprical, le opozarjam, da v
kolikor ne bomo pravocasno tudi mi, tako kot ostali svet, prešli na novo
strategijo korišcenja energetskih virov, v kolikor ne bomo pravocasno
nadomestili fosilna goriva z obnovljivimi viri, v kolikor se ne bomo oprijeli
vsi in zlasti ZDA Kyotskega protokola in se bo sedanji trend segrevanja in
onesnazenja ozracja nadaljeval, ze do konca stoletja ne bo vec kaj varovati in
šcititi! Morda sem malce pretirano katastroficen, a to kar se je dogajalo poleti
po Evropi in drugje po svetu, to kar se dogaja še danes, stanje ledenikov in
pocasno a vztranjo dvigovanje temperature ter gladine morja, naj nam bo v resno
svarilo! Ne pravim to le vam, ampak tudi krogom, do katerih sezem in ki odlocajo
ali soodlocajo o vsodi sveta. Pridruzujem se tistim politikom in znanstvenikom,
ki ocenjujejo, da je problem tople grede problem številka 1. sveta in da se ga
treba kot takega tudi lotiti! Srecno!

srecno tudi vam g. poslanec

Kaj bi porekel Julius Kugy, ki je prvi zaslutil, da dezele, kot ja ta, ni drugje nobene.

Kot izgleda še vedno premalo cenimo in vrednotimo kulturno krajino in narodno dedinšcino Slovenije.

Kot je povedal nekdo na obala.netu :

kaj je kmet brez zemlje, je rekel moj nonic, ko listje od dreves , kamor piha, tam ga nese.

Primorska je bila v zgodovini vedno brez pravega gospodarja. Ostali bomo brez kulturne dedinscine in krajine.

Mi smo se trudili v razvijanju narodne zavesti in ohranjanja naše dedinšcine,

vendar nam brez vaše širše pomoci ne bo - ni uspelo.

Slovenija - quo vadis ?

Spoštovani,
Niste me prepricali,
kot da še niste slišali za varovanje kulturne krajine in dedinšcine in za status naravne vrednote.
Prav tako Vas ne zanimajo sankcije Eu proti Sloveniji, ce bo unicevala neokrnjena obmocja,

ki so nezamenljiva za floro in favno.
Za poslanca v DZ, bi pricakovali veè posluha za varovanje domacega okolja.
Golic je treba samo potrditi kot naravno vrednoto.
Slovenija na severu je cela zašcitena.

Kaj bi porekel Julius Kugy , ce bi vas slišal ?
( Saj na Triglavu tudi piha.)
Kaj da se obudimo Kugija od mrtvih in ta Vas vpraša :
- Ti … kaj se to svetlika, sopiha in vrti na Triglavu ?
+ Kugy ugani, to je cista energija prihodnosti.

Ce bomo še zadnje oaze miru unicevali tako brezobzirno potem za nas res ni vec rešitve.
In nikar se ne sklicujte na prebivalce tega obmocja, ki so v tem primeru bili profesionalno zavedeni.
Najprej so jim obljubljali veliko denarja, Zavoda iz Pirana niso poslušali in merilni stolp
Na Golicu je postavljen na crno.

Celo g. ministra Janeza Kopaca so nahitro od nekje pripeljali, da niti ni vedel, kje je in se je zarekel.
Saj pa je itak kar delate - Sloveniji vse v dobro.

Ni denarja, ki bi kupil Golic. Golic je naravna vrednota pa ce to priznate ali ne.

V Spaniji so upostevali mnenja naravovarstvenikov in so podrocja namenjena naravnim parkom

crtali iz seznama za vetrnice. Pri nas pa jih bodo, kot izgleda postavili celo vrh Triglava.

Upamo, da boste cutili vsaj malo sramu , ko boste vodili tujce na ogled Vetrnic v Naravni park Golic.

Potek ogleda: ogled vetrnic, vpis v planinsko knjigo na Golicu in ogled ostankov starodavnega gradišca.

Ponovno smo obvestili vse stranke v Drzavnem zboru da naj zašcitijo našo krajino.

V casopis Delo ne pošiljamo vec clankov, ker nam ne objavljajo.

Ostaja nam še EU, da nas zašciti. Za to pa naj poskrbi DOPPS in Zavod iz Pirana.

Upamo, da Vam bodo vetrnice všec na Golicu.

Naše društvo Narava v ustanavljanju ali gibanje je ... in vas tako prepustilo same v Morju temine.

Naše brezplacno delo in trud je koncano.V Kopru v študijski knjiznjici je bila cel mesec November 2002

naša razstava : Spoznajmo naše lepote s slikami iz Golica.

Lep pozdrav šššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššš

šššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššš Julius Kugy ššššššššššššš

šššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššššš

Nazaj na stran Zelena narava - Home - klikni