Na idejo, da bi postavila maketo, sva prišla že leta 1999, žal pa so bili takrat v ospredju drugi projekti. K ideji o maketi naju je spodbudil izziv postavljanja makete. Prav za postavitev makete železnic pa sva se odločila zato, ker Andrej zbiral vlake že od malih nog in je imel že kar bogato zbirko.
Preteklo leto, v začetku počitnic, pa sva se odločila, da izdelava večjo maketo vlakov. K projektu sva povabila še Mali Klemena in mnogo drugih, ki so občasno pomagali pri projektu. V juliju pa sta se k začetni trojici priključila še dva stalna člana, ki sta z nami vztrajala do konca. To sta brat in sestra, Matej in Sandra Prešeren.

Bila je sobota, 17. junij 2000. Zvečer smo šli pod kapelo in pospravili prostor, kjer smo že v naslednjem tednu začeli postavljati maketo železnice. Vsega skupaj smo se zelo resno lotili. V naslednjem tednu smo že postavili iz miz in lesa, ki nam ga je dal na voljo župnik Anton Berčan, podest, na katerem smo začeli postavljati maketo. Že v začetku smo zastavili veliko maketo, ki pa smo jo kasneje ko smo dobili sponzorje še povečali za 4m2. Naš glavni sponzor je Anton Berčan, ki nam je kletni prostor pod kapelo velikodušno odstopil. Naslednjih štirinajst dni smo postavljali jezero in speljali vodo. Potem pa smo kmalu postavili visok hrib. Naslednjih tri mesece smo postavljali tire in izdelovali podlogo za le-te. Potrebno je bilo uskladiti vse naklone in speljati pravilno ovinke, da je vlak lahko peljal po progi. Vzporedno pa smo pisali prošnje in uspelo nam je zbrati denar za celotno progo, ki je dolga celih 58 metrov. Prvi sponzor, ki nam je priskočil na pomoč je bil Calcit d. d. - podjetje iz Stahovice, jeseni pa sta nas podprli še KS Kamniška Bistrica in KS Godič. Potekali so nakupi tirov v Ljubljani, Kranju, na Viru pri Domžalah in celo v Mariboru (slednji po pošti). Ker pa je bilo poleti med počitnicami včasih tudi 10 ali celo 15 prostovoljcev (mladina iz naših krajev) smo začeli izdelovati že poleti pokrajino na maketi. Izdelovali smo predore, mostove, škarpe, na maketo smo nosili težke skale in nabirali cele prikolice mahu. Sčasoma pa smo začeli izdelovati tudi cestne svetilke in semaforje, ki pa jih še nismo postavljali na maketo.
Čas je zelo hitro mineval in prišla jesen. Začeli smo izdelovati detajle: hiše, postaje, perone, prehod čez železniško progo za pešce, tovarno, semaforje, telegrafske drogove, transformatorja za tok, luči v hišah, postavitev cestnih luči, luči na mostu, garažo za lokomotive, pomol ob jezeru, lovsko postojanko, cesto, park, ograje okoli hiš, avtomobili,…. Andrej pa je kupil še dve lokomotivi in 15 vagonov. Ljudje so prihajali pod kapelo in z veseljem opazovali naše delo ter nam podarili tudi nekaj vlakov.
Bili so trenutki, ko smo obupavali, toda takoj, ko smo postavili kak nov detajl, smo dobili obilo motivacije in postavljanje makete se je spet nadaljevalo z začetno vnemo.
Bilo je tudi veliko dela z računalnikom. Vse hiše in postaje smo najprej narisali na računalnik in jih kotirali, šele nato smo po teh načrtih začeli delati prave modele hiš. Z računalnikom smo tudi izdelali pregled zgodovine slovenskih železnic, ki visi na steni nad maketo, v MS PowerPoint-u pa dvajset minutno predstavitev, ki je sestavljena iz treh delov: zgodovina slovenskih železnic, lokomotive v sliki (parne, dizelske, električne, sodobni hitri vlaki,…) in pregled gradnje naše makete v sliki. Ta predstavitev je projecirana preko LCD projektorja na steno pri maketi. Na maketo smo postavili dve mikro CCD kameri, velikosti 13x10 mm. Povezani sta na TV in nam omogočata pogled na maketo iz čisto drugega zornega kota.
Sprva smo nameravali imeti otvoritev 25. septembra 2000, ko je bilo ravno 175 let, odkar je peljal prvi potniški vlak iz Stoctona v Darlington. To je rojstni dan železnice. Toda tako ogromne makete nam ni uspelo dokončati. Preveč smo imeli idej in kljub temu, da smo se morali odpovedati veliko zamislim, nam vseeno ni uspelo postaviti makete v tako kratkem času. Poleg tega pa so se že začela predavanja na fakultetah (trije smo študentje) in šola (srednješolka). Tako smo otvoritev prestavili na 28. januar 2001, ko je ravno 110 let, odkar je v našo občino - Kamnik - pripeljal prvi lokalni vlak na Slovenskem. Letošnje leto pa bo 2. junija ravno 155 let, odkar je na slovenska tla kot v peto deželo sveta pripeljal vlak (Celje - 2. junij 1846).

Na koncu pa bi rad povedal še to, da smo vse razen vlakov, tirov, nekaj dreves in ljudi na maketi, slednje smo sami pobarvali, od A do Ž izdelali sami. Veseli smo, da nam je uspelo.

Matej BURJA in Andrej KOČAR