Dobitnik e na
dve nagradi:
1996 god. izbor na suvenir an grad Ohrid,
tehnika posrebren bakar.
1998 god. vo KIC - Skopje, za rabota vo bakar.
Grupni izlo`bi :
1998 god. KIC - Skopje
2002 god. Bukure{t - Romania
Samostojni izlo`bi:
1998 g .Ohrid, crkva Sv. Nikola Bolni~ki
1998 g . Skopje, KIC
1999 g. Ohrid, crkva Sv. Nikola Bolni~ki
1999 g. Skopje, KIC
Avgust 2000 g. Ohrid,
2001 Strumica
2002 god. Belgrad, Zrewanin, Leskovac
"Metalnata opsesija"
na ohri|anecot Anastas Dudan
Ve{tinata da se prezentira umetni~kiot izraz na metalna podloga vo ohridskiot kulturen
areal e stara pove}e od 2600 godini.
Lu|eto od "trebeni{kiot" kulturen krug, u{te vo {estiot vek pred Hristovata era,
so osobena inventivnost sozdavale dela, koi denes gi vozbuduvaat konsumentite na
umetni~kite dejstva {to zra~at od starite eksponati. Ohri|anecot Anastas Dudan so svoeto
"metalno" tvore{tvo, reminiscentno gi o`ivuva starite tvorbi, trudej}i se da ja
dostigne identi~nosta na umetni~kite vrednosti na starite majstori.
Negovata pojava kako avtor na umetni~ki dela, izrazeni na metal, ne e edinstvena vo Ohrid,
no zatoa, pak, toj edinstveno postignuva tematski osobeni rezultati so
"obnovuvawe" na isklu~itelnite vrednosti od makedonskoto srednovekovno
ikonopisno i `ivopisno milje, prenesuvaj}i ja identi~nosta na delata preku kovawe i
is~ukuvawe na metalnite osnovi. Zavidni rezultati Dudan postignuva, osobeno, prenesuvaj}i
go svoeto tehnolo{ko znaewe pri obrabotkata na ornamentalnite ukrasi, so kakvi se zakiteni
srednovekovnite ikoni od poznatata Ohridska kolekcija i, isto taka presozdavaj}i gi
iluminatornite umetni~ki vrednosti, poznati od staromakedonskite rakopisni tvorbi, so
tvore~ka vnesenost, koja novoto delo go prezentira preku svojata kreativna du{a.
So istiot zanes, koj podrazbira ne samo tvore~ki poriv, tuku i osobeno izneguvano ~uvstvo
za modelirawe, plasti~nost, minuciozna grafi~nost i neverojatna smisla za kompoziciski
raspored na elementarnata su{tina na deloto, Dudan izrabotuva metalni dragocenosti za
razni nameni vo profanite i sakralnite sferi. Ukrasnite metalni korici za Evangelijata i
sekakov drug vid starorakopisni opremuvawa mu se isklu~itelno omileni predmeti za
kreativna izvedba.
Taka, ovoj ohridski avtor, nenametlivo, krotko, no so izrazena upornost i nastoj~ivost }e
vleze i vo tretiot milenium, nosej}i gi vo idninata, vo svoite inspirativni i tvore~ki
pazuvi znaewata i ve{tinite, tradicionalnite temi i opsesii na starite majstori, ne samo
od ohridskiot zanaetsko - umetni~ki krug, tuku i od site sozdava~i na vakvi dela od
makedonskite prostori.
Pasko Kuzman |
Anastas Dudan ve}e
nekolku godini nastapuva kako edinstven pretstavnik na primenetaata umetnost vo R.
Makedonija {to se zanimava so obrabotka na metal vrz osnovite na srednovekovnata kultura i
umetni~ka riznica na Ohrid. Vo noviot bran na interpretacija na fresko`ivopisot,
ikonopisot i graditelskata umetnost na starite umetni~ki trezori povrzan so obnovuvaweto
na hristijanskite spomenici, ne be{e zastapena samo likovnata obrabotka na metalot.
Denes vo li~nosta na ma{inskiot in`iner Anastas Dudan se obnovuva edna dejnost ~ij
kontinuitet vo religioznata tematika mislevme deka e ve}e zaboravena. Vo toj pogled
Anastas Dudan e prviot tvorec {to se pridru`uva kon generacijata novi zografi i rezbari so
koi ohridskiot region i vo 20 vek se pojavuva kako nositel i ~uvar na na{eto nasledstvo od
duhovniot centar na Sv. Kliment.
Iznenaduva faktot deka interesot kon okovite na srednovekovnite ikoni vo srebro, kon
metalnite predmeti so liturgiska namena i za{titata na koricite na pergamentite kaj
Anastas Dudan ne e formiran vo umetni~ki {koli, tuku e izraz na negovoto razvieno ~uvstvo
i interes kon ohridskata riznica na metali. Me|utoa Anastas Dudan e izvonreden na
metalnata tehnika i toa poznavawe i ve{tina go primenuva na srednovekovnite modeli i
tematika. A tie modeli vo originalniot vid i izgled mo`el da gi pronajde samo vo Ohrid,
negoviot roden grad. Sigurnotoj pominal niz faza na razmisluvawe i sekojdnevna praktika
dodeka gi odgatnal site finesi na starite umetnici-tvorci koj ne mo`el da gi poznava i da
gi koristi nivnite iskustva neposredno.
Nas ne delat nekolku stoletija od vremetokoga nastaale ohridskite okovi na golemite dela
na ikonopisot niz eksponatite na Anastas Dudan vo na{e vreme ~ukawe i kovaweto na metalot
doka`uva obnova , prerodba.
Nie naeme deka pred 15 vek vo Ohrid rabotele lokalnite gradski kova~nici koi sozdavale
dela za crkovnata bogoslu`ba, za{titni strani za pergamentite, deka kovale pari za
dr`avnite gospodari i gi ukrasuvale ikonite.
Anastas Dudan gi otkriva nivnite zaboraveni pati{ta i postignuva visoka umetnost vo
nivnoto reproducirawe. Ja sovladuva ikonografijata na prazni~nite kompozicii od Stariot i
Noviot zavet i ima {irok repertoar i izbor na svetitelski figurivo tehnika na metal spored
sfa}awata na vizantiskata umetnost. Vo negoviot repertoar osnovno mesto zavzemaat figurite
na Sv. Kliment i Sv. Naum i nivnite u~iteli Sv. Kiril i Sv. Metodij.
So ovoj vid na kulturno tvore{tvo Anastas Dudan denes se pretstavuva pred makedonskata
javnos i pred site po~ituva~i na na{eto kulturno nasledstvo. Zatoa go prepora~uvame
negovoto delo i eksponati so `elba da najdat svoe mesto i vo sovremeniot ambient so
tradicionalni belezi.
Veruvame deka vo slednite godini golemoto za~ewe na mo`nostite na metalot i studiraweto na
starite dela }e pridonesat Anastas Dudan da gradi i svoioriginalni kompozicii i tehnolo{ki
zamisli vo promenetata umetnost, bidej}i toj poseduva strplivost i qubopitnost za
otkrivawe novi pati{ta vo ovoj domen na likovnata primeneta produkcija.
Na{ite qubiteli na umetni~koto i kulturnoto nasledstvo veruvam deka }e bidat iznenadeni i
voshiteni so eksponatite {to gi sozdava ohri|anecot Anastas Dudan. Toj e prviot vesnik na
obnovata na ovaa tematika, koja ostana nepoznata do denes me|u majstorite na nakitot.
Tivok, nepretenciozen vqubenik na drevnite makedonski ve{tini, Anastas Dudan ja razotkriva
umetnosta i tehnologijata na kova~nicite od 10 i 15 vek na Ohridskata arhiepiskopija.
Zatoa mu upatuvame ~estitki so `elba za novi sredbi so negovite dela i so veruvawe deka
tie }e bidat prezentirani vo Ohrid, vo Skopje no i vo drugi sredini nadvor od R.
Makedonija na patot na zapoznavawe so kulturnite dobra na starata makedonska kultura i
nejzinata sovremena interpretacija.
Prof. d-r Cvetan Grozdanov |
