POROČILO POPOTOVANJA OD LITIJE DO ČATEŽA
Predstavljamo vam pot, ki jo opisuje v svoji knjigi Fran Levstik in po kateri smo šli tudi mi.
Prvi del poti se
delno pokriva z Badjurovo krožno potjo.
Izhodiščna točka popotovanja je bila Levstikova ulica
v starem mestnem jedru v Litiji. 
Po rahlem vzpenjanju skozi Frtico smo prišli do križišča pri zdravstvenem domu, kjer pot nadaljujemo proti Ustju do križišča. Ga sicer prečkamo, vendar smo zavili z regionalne ceste mimo otroškega vrtca proti centru Šmartna.
Pri šmarski cerkvi krenemo levo po asfaltni cesti proti Radečam, in sicer mimo tovarne usnja, kjer smo z regionalne ceste zavili levo in nadaljujemo mimo klavnice na Slatno.
Nekoliko više se odpre lep razgled na Šmartno, kmalu pa smo v gozdu, kjer sledimo oznakam Levstikove poti. Celotna pot je namreč označena z zaščitnim znakom na lesenih tablah, belimi in rdečimi napisi LP in puščicami, tako da se ne moremo izgubiti. Nekoliko kasneje spet prečkamo regionalno cesto, ki vodi proti Moravčam pri Gabrovki, pot pa ponovno skozi gozd nadaljujemo do Jelše.
Naprej smo
šli po odprtem slemenu z lepim razgledom do zaselka Rodni vrh s
tremi domačijami. 
Tu je pravo križišče markiranih poti: z desne strani, iz Velike Kostrevnice v dolini, vodita do sem BKP in ZPP; ZPP prečka vozno pot in se spusti čez sleme navzdol v Cerovico, BKP pa gre skupaj z našo potjo prav do vrha Preske.
Z Rodnega vrha je le še 400 metrov do liberške cerkvice s pokopališčem in 100 metrov naprej se nam z leve priključi novejša cesta, ki pripelje iz Velike Kostrevnice.
Tu je
zaselek Bič (izg. B`č) z nadmorsko višino 466 metrov. Na desni
strani smo si lahko ogledali poldrugo stoletje staro Medvedovo
sušilnico sadja. Od tod sledi strmejša pot do gasilskega doma
na Libergi. 
Vasica Liberga leži na desnem slemenu hriba. Naprej je še nekaj strmine mimo prvih stanovanjskih in počitniških hišic tja do osrednjega dela vasi Preska z levim odcepom poti na Tisje. Desno pod potjo je domačija Zamanovih, od gasilskega doma do sem je približno 20 minut. Nadaljujemo pot do samotne kmetije pri Lokarjevih (680 metrov). Med drugo svetovno vojno je tod mimo potekala nemško-italijanska okupacijska meja, ostanki pa so še danes vidni.
Kasneje smo se ločili od glavne poti in na križišču na Grmadah zavili levo po gozdni poti, ki je v času deževja precej razmočena in blatna. Na tem delu so bili še pred leti vidni grobovi, t.i. grmade, po katerih je hrib tudi dobil ime. Nadaljujemo skozi gozd, prepreden s številnimi gozdnimi potmi in stezicami, zato je treba biti previden in se držati posebnih oznak poti. Tod je v Levstikovih časih vodila glavna pot med Moravčami in Litijo, kamor so kmetje nosili prodajat češnje in ostale pridelke. Potem pa pot v moravško dolino.
Kmalu po prihodu na Gobnik se nam odpre čudovit pogled na okoliške domačije, vinograde in zidanice, deset minut kasneje pa pridemo do razpotja. Desno lahko zavijemo proti Bojčevi zidanici, kjer je nastajalo jedro Levstikovega potopisa. Iz moravške doline pridemo na glavno cesto Litija – Gabrovka in nadaljujemo do središča Moravč. Na desni strani smo si lahko poleg nove hiše ogledali domačijo, kamor je k Toni Zidarjevi rad zahajal Levstik.
Nekaj
metrov kasneje je Resnkova kašča in kontrolna točka, kjer
dobimo tretji žig v svoj dnevnik. 
Nato pot vodi proti Gabrovki. Vendar ne v središče, saj že pri transformatorski postaji zavijemo desno proti Mizarstvu Gabrovka in takoj zatem levo v gozd proti ostankom gradu Turn. Na grad nas spominjajo le še kamni med grmovjem in grajski ribnik ob potoku ter nekaj kostanjevih dreves v drevoredu. Nato pa naprej po morda nekoliko dolgočasnem delu poti proti cilju na Čatežu.
In kdo so bili udeleženci popotovanja:
(OŠ Anton
Janša)
Toni Bedenik
Sandi Valant
Darko Mahmič
Sebastjan Košir
(OŠ LESCE)
Bine Smolej
Miha Gašperin
Jean Žvan
Maja Rozman
Katarina Janc
Sandra Jutriša
Rok Justin
Žiga Kunčič
(OŠ
RADOVLJICA)
Aljaž Golmajer
Žiga Mandelj
Jan Horvat
Petra
Razboršek
Tjaša Bizjak
Bogdan Šanca
Irena
in vodnika
Marjeta Albinini
Primož Zorko