MONTE
MULAZ , 2904m
|
||
Vzpon poleti
1984. V slabem vremenu pripeljemo v dolino Venegia. Z nočjo postavimo
šotor in pospimo kot ubiti. Zjutraj nas zbudi padanje smrek tik zraven
nas. Drvarji so res prizadevni, priskrbeli so nam zgoden odhod na hrib.
Z avtom peljemo gor v breg, dokler še gre, potem nadaljujemo po markirani
poti peš. Serpentine nas kmalu pripeljejo na sedlo, onkraj katerega bi
morala biti koča. Pa je nekako ne najdemo. Važno je, da najdemo pot naprej
na Monte Mulaz. Sedaj se začnejo skale. Sprva pot ni težka, le na enem
mestu je treba po ozki polici okrog izpostavljenega roba. Drejc in Martin
se dobro držita in tudi potem v skalah ni večjih težav. Pot skoraj obide
goro po vzhodni strani, slednjič nas razveseli zvon na vrhu. Žal je vreme
slabo, oblaki pa se le toliko držijo nad vrhovi, da ne pada. Po isti poti
se vrnemo in odpeljemo čez Passo Rolle proti jugu.
|