Fosilni morski ježki so dokaj pogosti v skoraj vseh obdobjih terciarja. Iregularni morski ježki rodu Heliophora evolucijsko spadajo med najmlajše predstavnike velikega reda Clypeasteroida, ki imajo svoje prednike nekje med zgornjekrednimi iregularnimi morskimi ježki. Heliophora pripada družini Rotulidae, ki zajema še rod Rotula in Rotulidae. Celotna družina rotulid izhaja iz miocenskih plasti zahodnega dela Afrike, in so se ohranile vse do danes.

Heliophora sp. iz pliocenskih (?) plasti, Dachla,  Maroko (dva primerka)
Levo: Zgornja (aboralna) stran korone
Desno: Spodnja (oralna) stran korone, odprtina v sredini korone so usta (periproct) in malo nižje analna odprtina.  
(zbirka in foto: M. Križnar) 
  

Močno sploščena korona heliofor je zelo nenavadna, saj ima na spodnjem delu značilne »zajede« ali lunule, ki izgledajo kot sončni žarki (Helios – sonce, Phoros – nositi). Takšna oblika je prilagoditev življenskemu okolju in jo srečamo tudi še pri nekaterih drugih predstavnikih klipeasteroid, vendar je pri helipoforah najbolj izrazita.
V zadnjih letih smo zasledili na raznih sejmih fosilov in mineralov primerke heliofor iz Maroka. Glede na relativno majhno geografsko  razširjenost rotulid lahko rečemo, da spadajo med redke fosile.

Vir in literatura:
Moore, R.C. (ured.), 1966): Treatise on Invertebrate Paleontology, Part U, Echinodermata 3, Vol. 2, Geol. Societa of America in Univ. Of Kansas Press, Lawrence, Kansas.

Pripravil: Matija Križnar
 

nazaj na prvo stran