Pehotna oborožitev, ki jo učbenik
obravnava, predstavlja
le segmet iz sklopa ročnega ognjenega strelnega orožja.
Najosnovnejša
delitev ročnega strelnega orožja je po načinu polnenja ( sprednjače
in zadnjače ). Dandanes so v večji meri v
rabi le še ročna strelna orožja na polnenje od zadaj.
Ročno strelno
orožje, glede na zgodovinski razvoj vojaškega strelnega orožja,
lahko delimo tudi po načinu delovanja, ki določa hitrost ognja za posamezna orožja .
Ognjeno strelno orožje je bilo dolga leta podrejeno tetivnemu
orožju, tako po dometu, natančnosti, hitrosti streljanja in po ceni.
Uspelo mu je verjetno zaradi tega, ker ga lahko uporabljajo tudi šibkejši in
manj izurjeni strelci, kot so sicer potrebni za uporabo loka.
Prvič v zgodovini, za strel potrebne energije, ni zagotavljala moč strelca
(niti posredno), pač pa je to omogočila " čarovnija " smodnika.
V učbeniku bomo obravnavali posamezna orožja iz skupine
"Polavtomatska orožja" in "Avtomatska orožja". Posamezni
modeli orožij, ki so obravani so v oborožitvi SV ali pa so na nek drug način
povezani s tem geografskim prostorom.

Na vrh