• LEKCIJA 1

  •  

  • Okoli -3000
    Prvi viri o astronomskih opazovanjih v Babiloniji, Egiptu in na Kitajskem. Oglej si še nekaj besedil o tem oddaljenem času.

     

  • Okoli -330
    Aristotel trdi, da je Zemlja okrogla, ker ima Zemljina senca ob Luninih mrkih okrogel obris.

     

  • Okoli -260
    Aristarh meni, da Zemlja in planeti krožijo okoli Sonca. Na tak način se da preprosto razložiti gibanje nebesnih teles. Zvezde ohranjajo konstantno lego druga glede na drugo zato, meni Aristarh, ker so zelo daleč (neskončno daleč). Aristarha so v večini zavračali, njegove knjige ni (nauk je v svojih delih ohranil Arhimed). S pomočjo Luninega mrka Aristarh določi tudi razmerje med velikostjo Zemlje in Lune. Izmeril je, s pomočjo trajanja mrka, koliko krat gre Luna v Zemljino senco.

     

  • Okoli -240
    Eratosten s pomočjo razdalje med Asuanom in Aleksandrijo in vpadnima kotoma Sonca, zelo natančno določi velikost Zemlje. Njegovi sodobniki so v glavnem to vrednost zavrnili,saj se jim je zdela prevelika, kdo ve iz kakšnih razlogov.

     

  • Okoli -150
    Hiparh sestavi katalog 1022 zvezd, v katerem so zvezde razporejene po siju na 6 magnitud; odkrije precesijo Zemlje in sestavi prve tablice za gibanje Lune in Sonca. Privzame tudi Aristarhovo metodo z Luninim mrkom in izračuna, ne samo razmerje Zemlja-Luna, ampak tudi, da je Luna od nas oddaljena za 60 Zemljinih polmerov. Glej tudi prispevek Antika in mrki.

     

  • Okoli +150
    Ptolemej združi celotno astronomsko znanje antike v geocentrični sistem, ki nato velja 15 stoletij.

     

  • +1054
    Kitajci zabeležijo pojav zelo svetle supernove (eksplozija oddaljene zvezde vidna celo čez dan) v Biku. Ostanek te supernove je danes zelo znana in raziskana meglica Rakovica M1, s pulzarjem (nevtronsko zvezdo) na sredi.

     

  • +1344
    Prva do sedaj znana mehanska astronomska ura je bila postavljena v Padovi leta 1344 in druga v Strassburgu leta 1354. Očitno je bil pozni srednji vek tudi doba astronomskih ur. Praška ura postavljena 1410 ohranja svojo izjemnost vse do danes (oglej si podrobnejši opis ure). Vsekakor pa je pohvale vredno, da so take astronomske ure bile postavljene, saj so tako mnoge radovedneže nehote pripeljale do večnih vprašanj: kaj je na nebu, zakaj tako in ne drugače, kje smo, kaj smo, zakaj obstajamo ...

     

  • +1440
    Nemški kardinal Nikolaj Kuzanski (Krebs) je v svoji knjigi trdil, da se Zemlja obrača okrog svoje osi in hkrati giblje okrog Sonca, da je prostor brezmejen, da ni "spodaj" ali "zgoraj", da so zvezde sonca, in da so tam tudi naseljeni svetovi. Nadvse moderna razmišljanja cerkvenega človeka, ki ni imel nobenih težav zaradi svojih trditev. Nekateri pravijo, da ni imel za svoje trditve nobenih dokazov, in da najbrž ni bistveno vplival na tok zgodovine (ki je vendarle potrdil njegove sklepe), čeprav se ve, da je njegove zamisli razširjal tudi Giordano Bruno (Giordano Bruno je zgorel na grmadi, a poučeni pravijo, da ne zaradi znanstvenih pogledov). Večina knjig Kuzanskega zamolči, le zakaj?

     

  • +1543
    Kopernik objavi svoj heliocentrični sistem. (Zemlja ni v središču vesolja; je planet, ki se vrti okoli svoje osi in kroži okoli Sonca. Vzhod in zahod nebesnih teles sta posledica vrtenja Zemlje, navidezno gibanje Sonca med zvezdami pa je posledica kroženja Zemlje okoli Sonca. Drugi planeti so podobni Zemlji, Zemlja pa po oddaljenosti od Sonca zavzema tretje mesto. Razporeditev planetov od Sonca je taka: Merkur, Venera, Zemlja, Mars, Jupiter in Saturn.) To leto je prelomnica v razvoju človekove misli.

     

  • +1610
    Galileo Galilei prvič opazuje nebo z daljnogledom. S svojimi odkritji potrdi Kopernikov nauk. (Na Luni vidi gore in doline; to potrdi, da so v vesolju telesa, podobna Zemlji. Nato spozna, da krožijo okoli Jupitra štirje sateliti, kot kroži Luna okoli Zemlje. S tem dokaže, da Zemlja ni edino središče gibanja vesoljskih teles. Pri Veneri odkrije mene, podobno kot jih ima Luna. Iz tega zaključi, da je Venera okroglo telo, ki odbija Sončevo svetlobo in kroži okoli Sonca. Na Soncu opazi temne lise - pege in iz njihovega premikanja sklepa, da se Sonce vrti. Končno mu daljnogled razkrije, da sestavlja Rimsko cesto množica zvezd. To pomeni, da je vesolje dosti večje, kot so do tedaj mislili, in nekateri trdijo, da je nesmiselno trditi, da bi se to velikansko vesolje v enem dnevu zavrtelo okoli majhne Zemlje. Vsekakor v tistem času še ni bila poznana narava Sonca in zvezd in so vse hipoteze bile zgolj špekulacije.)
    1609 je Galilei slišal, da so na Holandskem iz leč sestavili povečevalno cev. Ni še minilo 6 mesecev, ko je že izumil in zbrusil svojo različico naprave, povečala je 32X (    glej sliko ). Lahko jo je tudi obrnil, da mu je bila za drobnogled; tako je opazoval žuželke. Povečevalno cev, teleskop, je obrnil proti nebu in tako se je začela doba teleskopske astronomije. Glej sliko z Galilejevimi skicami Jupitrovih lun.
    Oglejte si še nekaj misli in citatov o precej zlorabljeni temi -     cerkev (in ostale ideologije) in astronomija (znanost).


     

  • +1610 do +1619
    Kepler odkrije zakone gibanja planetov.
    Prvi zakon: Planet se giblje okoli Sonca po elipsi, Sonce je v njenem gorišču.
    Drugi zakon: Zveznica planeta in Sonca pokrije v enakih časih enake ploščine.
    Tretji zakon: Kub velike polosi in kvadrat obhodnega časa sta za vse planete v enakem razmerju.


     

  • +1675
    Römer izmeri hitrost svetlobe s pomočjo zakasnitve okultacije Jupitrove lune.

     

  • +1687
    Isaac Newton v knjigi Philosophiae Naturalis Principia Matematica (Matematični principi naravoslovja) razkrije gravitacijski zakon (F=Gm1m2/r2 ), prvenstvo si po nekaterih virih lasti tudi R. Hooke.
    Leta 1668 si je Newton sam izdelal zrcalni teleskop (teoretično ga je že prej zasnoval James Gregory). S tem je preprečil kromatično aberacijo objektiva in zmanjšal izgube (svetloba se odbije od zrcala, pri refraktorjih pride do izgub zaradi absorbcije v steklu). Danes so zaradi slabih mehanskih lastnosti stekel prevladali zrcalni teleskopi (teleskop observatorija na gori Palomar ima 5 metrsko zrcalo, Zelenčuk v Rusiji 6 metrsko, Hubble Space Telescope 2,4 metrsko, danes imamo že ogromne teleskope sestavljene iz večih zrcal - Havaji ..., poznamo že teleskope z dinamično prilagodljivo optiko, ki ublaži migetanje slike zaradi loma svetlobe v različno toplih plasteh ozračja).     Oglej si Newtonov teleskop.
     

  • Povezava na stran Isaac Newton in njegovo delo

     

  • +1755
    Kant Immanuel izda knjigo Splošno naravopisje in teorija nebesa, v kateri so tri pomembne napovedi. Postavi nebularno hipotezo o nastanku Sončevega sistema (napove Laplacea), predloži lečasto obliko Rimske ceste, kot skupek zvezd, in da so še druga taka svetovja (napove Herschla), domneva tudi, da bibavično trenje zavira vrtenje Zemlje (oglej si podrobnejši opis fenomena ). Imel je prav, vendar podobno kot Nikolaj Kuzanski, ni imel vseh trdnih dokazov za svoja razmišljanja.

     

  • +1781
    Messier Charles zbere več kot 1000 megličastih nebesnih objektov. Tako nastane znameniti Messierjev katalog M objektov. Ta katalog je naredil samo zato, da ti objekti ne bi motili in zavajali iskalcev kometov, zanimivo. Danes pa je ta katalog izjemno priljubljen med astronomi amaterji. Oglej si katalog M objektov.

     

  • +1781
    W. Herschel odkrije planet Uran. Veliko je tudi prispeval k spoznavanju Rimske cesete, kot skupka gibajočih se zvezd, kjer Sonce nima dominantne lege, saj se samo premika med ostalimi zvezdami. Je pa imel tudi nekaj za današnje čase nenavadnih zamisli, menil je namreč tudi, da so planeti, Luna in Sonce naseljeni, seveda mu v glavnem niso verjeli.

     

  • +1783


    Baron Jurij Vega (1754 - 1802): matematik, posredno tudi astronoma, artilerijski častnik in balistik ...
    Jurij Vega izda prvo knjigo tabel logaritmov in trigonometričnih funkcij, ki so bile dolga leta (do razvoja računalnikov) pomemben matematični pripomoček vsej znanosti. Število pi izračuna na 140 mest. Prvi je pravilno rešil problem gibanja telesa skozi tunel zvrtan skozi planet Zemljo, kar je enako projekciji kroženja satelita na pravokotno ravnino. Po njem se tudi imenuje eden izmed kraterjev na Luni. Oglej si karto Lune s     kraterjem Vega. Oglej si tudi bankovec za 50 TOLARJEV.
    Preberi Vegov     življenjepis in delo
    iz (http://vlado.fmf.uni-lj.si/sola/1995/vega/vega1.htm).
    Preberi članek Vega     in mase planetov (Janez S.)
    Po Juriju Vegi se imenujejo tudi priznanja iz matematičnih tekmovanj (Vegova priznanja). V ponedeljek 22.3.2004 ob 20. uri in 30. minut so odkrili spominsko plošče Juriju Vegi, avtor Janez Pirnat, na Levstikovem trgu, Ljubljana. Malo samokritike. Na Luni so prej po njemu (Vegi) poimenovali krater, kot je dobil v Ljubljani spominsko ploščo. Glej tudi     podatke o postavitvi plošče leta 2004.

     

  • +1784
    Angleški duhovnik John Michell se sprašuje ali gravitacija vpliva na svetlobo, ali imajo nekatere zvezde tako veliko maso, da svetloba ne more pobegniti z njih. To je osnova za teorijo črnih lukenj in Einsteinove izračune več kot 120 let pozneje. Do enakega zaključka je nekaj let pozneje prišel francoski matematik Pierre Simon de Laplace.

     

  • +1801
    Piazzi odkrije prvi planetoid Ceres.

     

  • +1815
    Fraunhofer odkrije absorbcijske črte v spektru Sonca.


     

  • +1835 do +1840
    Struve, Bessel in Henederson določijo s pomočjo paralakse razdaljo do zvezd. Oglejte si animacijo, ki prikazuje bistvo paralakse.

     

  • +1846
    Galle po Leverrierovih računih izsledi planet Neptun.

     

  • Okoli +1850
    Uvedejo fotografijo v astronomijo.

     

  • +1859
    Kirchhoff in Bunsen postavita princip spektralne analize.

     

  • +1879
    Slovenec Jožef Stefan najde povezavo med izsevano gostoto energijskega toka črnega telesa in temeperaturo j=s *T4 . Ugotovil je, da je celotno sevanje sorazmerno s četrto potenco absolutne temperature. Ta zakon je izredno pomemben pri študiju razvoja in življenja zvezd. Takoj so lahko recimo določili temperaturo površja Sonca (temperatura fotosfere je okrog 6000 K, on jo je preračunal na 5400 K). Po njem se tudi imenuje eden izmed kraterjev na Luni. Oglej si še opis postopka s katerim je Stefan prišel do zakona j=s *T4.

     

  • +1886
    1886 Ciolkovski Konstantin (Rus) utemelji raketno dinamiko, že leta 1926 predlaga večstopenjske rakete; izumil rakete na tekoče gorivo; izračunal geostacionarno orbito.

     

  • +1896
    Annie Jump Cannon je najbolj znana po izjemnem, natančnem in garaškem delu klasifikacije zvezd po spektralnih tipih ( delala je od leta 1896 naprej). Pred teleskop so postavili prizmo in tako svetlobo zvezd po finozrnati fotografski plošči porazdelili v barvni spekter, z značilnimi absorbcijskimi črtami. Iz intenzitete, debeline, zamika črt lahko sklepamo na: atomsko sestavo zvezde, temperaturo, maso, starost, hitrost, magnetno polje ... Predvsem so pomembne absorbcijske črte vodika, kalcija, kalcija, helija, železa, natrija, magnezija... Od vročih do hladnih se zvezde v osnovi razvrščajo v razrede O B A F G K M ; (O=30 000-60 000K) (B=10 000-30 000K) (A=7 500-10 000K) (F=6 000-7 500K) (G=5 000-6 000) (K=3 500-5 000) (M= manj od 3 500K). Gospa A. J. Cannon je razvrstila čez 500 000 zvezd v spektralne razrede, zbrane so v Henry Draper katalogu (recimo HD 176387). H. Draper je bil mecen tega projekta. Ta katalog je še danes v rabi. Oglej si tudi sliko spektra in Annie Jump Cannon pri delu..

     

  • +1905
    Albert Einsten vpelje specialno teorijo relativnosti, ki dopolni (zamenja) Newtonovo mehaniko, kjer med drugim najde povezavo med energijo E, maso m in svetlobno hitrostjo c (svetlobna hitrost c se izkaže kot največja možna hitrost sploh): E=m*c2 . Ta povezava je izjemno pomembna za razumevanje procesov pretvorbe energije v zvezdah. Pri zlivanju atomskih jeder v notranjosti zvezd (zaradi visoke temperature in tlaka v globinah zvezd pride do termonuklearnih reakcij) , se del mase pretvori v energijo po Einstenovi zvezi E=m*c2, kar omogoča dolgo in stabilno življenje zvezd. Enako se dogaja v Soncu in od dela te izsevane energije živi tudi naš planet.

     

  • +1911 in 1913
    E. Hertzsprung in H.N. Russell neodvisno vpeljeta pomemben zvezdni diagram (danes imenovan H-R diagram, Hertzsprung - Russellov diagram). Na diagram se vnašajo povezave med spektralnim tipom zvezd (oz. temperaturo) in izsevom zvezd (oz. absolutno magnitudo). Večina zvezd leži na diagonali.

     

  • +1912
    Henrietta Leavitt je našla povezavo med periodo kefeid in izsevom. Kefeide so zvezde, ki utripajo, se napihujejo in krčijo, svetijo pa okrog 1000-krat močneje kot Sonce. So standardni svetilniki, zato lahko s pomočjo kefeid določamo razdalje do bližnjih galaksij.

     

  • +1914
    Eddington Arthur Stanley ugotovi, da nekatere zvezde na robu stabilnosti utripajo in to so kefeide, saj se napihujejo in krčijo. Ukvarjal se je s povezavo med maso zvezd, tlakom, temperaturo in izsevom. Ugotovil je, da z naraščajočo maso zvezde zelo hitro narašča sevalni tlak. Za zvezdo, ki bi imela več kot 50 mas Sonca velja, da bi jo sevalni tlak razpihnil, kar je tudi vzrok, da ne najdemo zvezd s tolikšno maso. Eddington, Russell in Whitehead so bili prvi, ki so opozorili na pomen Einsteinovih teorij relativnosti. Leta 1933 izda knjigo The Expanding Universe.

     

  • +1914
    Shapley Harlow je imel merilo, ki ga je izdelala Henritta Leavitt nekaj let prej s tem, da je našla zvezo med izsevom periodo kefeid. Uporabil je to merilo za kroglaste kopice in izračunal njihove oddaljenosti. Ugotovil je, da so v grobem posejane v krogli, ki ima središče v ozvezdju Strelca. Shaply je s tem dejansko določil pravo oceno za velikost naše Galaksije in določil tudi središče (Sonce je oddaljeno od središča Galaksije okrog 30 000 sv. let). Imenujemo ga lahko tudi Kopernik 20. stoletja, saj je leta 1918 odvzel Soncu domnevno središčno lego v Galaksiji (Kopernik je to storil za Zemljo). To je bilo epohalno delo, prej so namreč bile ocene o velikosti Galaksije premajhne (imel je ostre nasprotnike, zgodovina se očitno ponavlja).

     

  • +1915
    Albert Einsten objavi Splošno teorijo relativnosti, ki nadomesti Newtonovo teorijo gravitacije. Ena od posledic je, da se mora svetloba v gravitacijskem polju ukriviti, kar so dokaj verno potrdili že 29. marca 1919 ob Sončevem mrku (severna Brazilija in otok Principe v Gvinejskem zalivu). Med drugim je razložil premik Merkurjevega perihelija in gravitacijski rdeči premik svetlobe. Enačbe hkrati služijo za opis celotnega vesolja. Oglej si animacijo uklona svetlobe ob zvezdi.

     

  • +1916
    Schwarzschild poda enačbo za mejo (dogodkovni horizont) črne luknje in sicer za črno luknjo brez naboja in vrtilne količine (W=(h n /c2)c2/2 - (h n /c2)Gm/Rs=0,==> Rs=2Gm/c2 ). Za Sonce je ta hipotetični radij okrog 1,5 km. Črna luknja je hipotetično telo s tako močno gravitacijo, da ga celo svetloba (elektromagnetno valovanje) ne more zapustiti, velja za zelo masivne zvezde, okrog 10 Sončevih mas in več. Poudariti je potrebno, da imamo še dva modela črnih lukenj, Reissner-Nordstromova z nabojem iz leta 1918 in Kerr-Newmanova z nabojem in vrtilno količino iz leta 1965. Ustrezno teoriji se tudi spreminja predviden polmer dogodkovnega horizonta. Ime črna luknja je pojav dobil leta 1967 s strani ameriškega fizika Johna Wheelerja. Wheeler hudomušno trdi, da "črna luknja nima las", saj sklepa, da lahko navzven kaže samo maso, naboj in vrtilno količino.

     

  • +1920
    Pease in Albert Abraham Michelson izmerita, s sedemmetrskim interferometrom ob dvainpolmetrskim teleskopom, prvi premer zvezde (Betelgeuze v Orionu). Michelson je tudi pokazal (konec 19. stoletja), da hitrost svetlobe ni odvisna od hitrosti svetila ali od hitrosti opazovalca in s tem zavrgel vsesplošno hipotezo, da se svetloba giblje le po snovi, ki so jo imenovali "eter". Etra ni in svetloba lahko potuje tudi po vakuumu in je njena hitrost (c=3*108m/s), tako se zdi, navečja možna hitrost. S tem je postavil enega izmed temeljev za relativnostno teorijo (s katero se sam ni nikoli sprijaznil), ki je preko Lorentzovih transformacij dozorela z Einsteinom. Relativnost in zavrnitev hipoteze o etru sta pomenila za mnoge mislece "konec sveta" in "idealov" znanosti.

     

  • +1924
    Hubble z 2,5 meterskim reflektorjem na Mt. Wilsonu loči galaksiji M31 in M33 na spiralne veje z zvezdami.

     

  • +1925
    E. Hubble s pomočjo kefeid v megličastem objektu M31 dokaže, da je to galaksija (galaksije tipično sestavlja okrog 100 milijard zvezd, sonc ) podobna Rimski cesti, oddaljena več kot milijon let in s tem pokaže, da je vesolje veliko večje od Rimske ceste.

     

  • +1927
    Oort odkrije vrtenje naše galaksije (Sonce približno v 200 milijonih let obkroži središče naše Galaksije). Iz te periode in oddaljenosti je mogoče izračunati maso Galaksije, ki znaša okrog 100 milijard Sonc.

     

  • +1929
    E. Hubble s sodelavci z merjenjem odkrijejo Dopplerjev premik spektralnih črt v spektrih galaksij. Hubble ugotovi, da je hitrost oddaljevanja galaksij premosorazmerna z oddaljenostjo, izrazi z enačbo: v=H*d to je Hubbleov zakon. H je Hubbleova konstanta in znaša okrog 50km/s do 100km/s/Mpc»1/(10*109let) do 1/(20*109let)=1/T. T je Hubblov čas, večina ocenjujejo ta čas na 18*109 let. To je tudi groba ocena starosti vesolja. Megaparsek (Mpc) je 3.26 milijonov svetlobnih let. Spoznanje, da se vesolje širi uporabi A. Friedmann v teoriji o nastanku vesolja z velikim pokom (Big Bang), ki jo leta 1940 dopolni njegov učenec G. Gamov (tudi A. S. Eddington je leta 1933 podal idejo o vesolju, ki se širi). Po tej teoriji naj bi bila v daljni preteklosti (pred 10 do 20 milijardami let) vsa snov vesolja zgoščena v "točki" z izjemno veliko gostoto in temperaturo. Vesolje naj bi nastalo z "velikansko eksplozijo". Zaradi širjenja vesolja sta se gostota in temperatura vesolja tako dolgo manjšali, da so začeli nastajati atomi (predvsem vodik) in molekule, pozneje pa plinski oblaki, iz katerih so se nato razvile galaksije z zvezdami. Ves ta razvoj je pripeljal do razvoja življenja na Zemlji, do ljudi.

     

  • +1929
    Izide knjiga našega rojaka Hermana Potočnika "Problem vožnje po vesolju", eno ključnih del začetka astronavtike, nekateri mu celo pripisujejo prvenstvo v načrtovanju geostacionarnega umetnega satelita. Glej življenjepis Hermana Potočnika.

     

  • Po letu +1930
    Pojavi se teorija o nastanku nevtronske zvezde po eksploziji supernove. Če bi gravitacija lahko Sonce stisnila v nevtrosko zvezdo, bi ta bila velika manj kot 10 km. Atomi namreč pri masivni zvezdi (nad 1,4 Sončeve mase) ob eksploziji ne vzdržijo sil gravitacije ter eksplozije in se zato elektroni zlijejo s protoni v nevtrone, kar pomeni, da se razdalje med nevtroni zmanjšajo od dimenzije atoma 10-10m na dimenzijo jedra 10-15m (premer _Sonca*10-5 =109*Rz*10-5 »7 km ). Teorijo pripisujejo večim avtorjem: F. Zwickyu, Volkovu, J. R. Openheimerju, Landauu.

     

  • +1930
    Tombaugh odkrije planet Pluton.

     

  • +1931
    Jansky sprejme radijske valove iz vesolja.

     

  • +1938
    Bethe Hans Albrecht izda teorijo o jedrskih reakcijah, iz katerih črpajo zvezde svojo energijo (istega leta kot Weizsacker). Uporabil je znanje o subatomskih pojavih, ki se je kopičilo 40 let (Becquerel, Eddington ...). Ta zvezdni mehanizem precej spominja na Perrinov iz leta 1921, ki je bil bolj kvalitativen. Pri nižjih temperaturah teče recimo reakcija pri kateri se protoni (vodikova jedra) postopoma in neposredno spjajo v helij (jedro sestavljata 2 protona in 2nevtrona). Pri višjih temperaturah pa se odvija zlivanje preko ujetja protona v jedro ogljika in po nizu reakcij se ogljik ohrani nespremenjen nastane pa helij. Vodik je torej zvezdno gorivo, helij je "pepel", ogljik pa katalizator. Ker so zvezde v glavnem iz vodika, imajo dovolj goriva za milijarde let. Tako je bila rešena ena največjih ugank v astronomiji. Ko se večino vodika porabi, se zvezdi zmanjša masa za kak odstotek, in ta se v obliki sevanja sprosti v vesolje. Vsako sekundo Sonce izseva približno E=3,86*1026J energije. Iz zveze E=m*c2 tako lahko izračunamo, da se vsako sekundo masa Sonca zmanjša za Dm=E/c2=4 300 000 ton. Kar je sicer za razmere na Zemlji kar veliko, vendar v primeri s Soncem zelo malo (Dm/ms=4300000ton/1.989*27ton= =2*10-21). Del te energije nam daje tudi življenje.

     

  • +1941 do + 1945
    Odkrijejo radijsko sevanje Sonca.

     

  • +1942
    1942 Wernher Magnus Maximilian von Braun konstruira in izstreli prvo pravo raketo (V2) z gorivom in kisikom, ki je dosegla višino čez 80 km (prvi polet v vesolje). Na žalost so nacisti rakete leta 1944 uporabili za uničevanje zahodnih mest. Brauna so zajeli Američani, nekaj njegovih sodelavcev pa tudi Rusi. Vsi ti inženirji so po II vojni v obeh velesilah bili nosilci vojaške in vesoljske raketne tehnologije. Nacistična preteklost večine, očitno ni bila ovira za nobeno od velesil. Pravijo, da je Brauna Eisenhowerjeva birokracija ovirala enako kot Hitlerjeva, kar je bil tudi razlog za Rusko prednost v začetku vesoljske tekme.

     

  • +1944
    Weizsacker Carl Friedrich izpopolni Kant-Laplaceovo nebularno teorijo o nastanku Sočevega sisitema. Menil je, da se prvotni plinasti in prašni oblak, iz katerega je nastal Sončev sistem, ni vrtel kot toga celota, temveč so bili v oblaku mnogi vrtinci različnih hitrosti in velikosti. Velikost vrtincev je naraščala z razdaljo od središča in je ustrezala Bodejevemu zakonu o planetnih razdaljah. Na mejah med različnimi sistemi vrtincev so se delci zbirali in zlepljali v planete. Danes se zdi to dobra osnova za teorijo nastajanja planetnih sistemov. Danes že lahko sklepamo, da je vesolje bogato s planetnimi sistemi, saj jih je že veliko odkritih.

     

  • +1946
    Odkrijejo prve diskretene radijske vire na nebu.

     

  • +1950
    Odkrijejo sevanje medzvezdnega vodika na valovni dolžini l=21 cm.

     

  • +1951
    Z radijskimi opazovanji ugotvijo spiralno zgradbo naše galaksije.

     

  • +4. okt. 1957
    V Sovjetski zvezi (danes Rusiji) izstrelijo prvi umetni satelit Sputnik 1. Začne se doba astronavtike.

     

  • +1958
    Odkrijejo Zemljin radiacijski pas.

     

  • +12. sep. 1959
    Lunik 2 zadane Luno.

     

  • +1960
    Odkrijejo kvazarje.

     

  • +12. apr. 1961
    Gagarin v vesoljski ladji Vostok 1 prvi obleti Zemljo.

     

  • +28. nov. 1964
    Mariner 4 posreduje posnetke Marsovega površja.

     

  • +1965


    A. Penzias in R. Wilson sta zaznala radijski signal, ki je bil v vseh smereh vesolja skoraj konstanten. Odkrila sta prasevanje, ki pripada črnemu telesu (vesolju) s temperaturo 2,7 kelvina. Prasevanje naj bi bilo ostanek velikega poka. S tem sta še dodatno podkrepila teorijo o nastanku vesolja, ki bi naj nastalo z velikim pokom (Big Bang).

     

  • +1968
    Odkrijejo pulzarje (rotirajoče nevtronske zvezde).

     

  • +21. jul. 1969
    Armstrong in Aldrian stopita na Luno.

     

  • +20. sep. 1970
    Avtomatska postaja Luna 16 mehko pristane na Luni in prinese na Zemljo vzorce Luninih tal.

     

  • Po letu 1970
    s pomočjo spektroskopije in študija rotacij galaksij ugotovijo, da najbrž okrog 90% mase sploh ne vidimo. To je tako imenovana temna snov (Dark Matter), ali je snov skrita v črnih luknjah, nevtroskih zvezdah, nevtrinih, sevanju ... ali je kaj narobe s teorijami ... še ni znano.

     

  • +1972
    Izstrelili sondo Pioneer 10 s ploščo z vsebino za morebitno sporazumevanje z "razumnimi" bitji iz ostalih delov vesolja. Na plošči so označene smeri 14 pulzarjev z binarnimi oznakami njihovih frekvenc, glede na sevanje vodikovega atoma pri spremembi spina. Zmanjšanje frekvence bo mera za čas, ki bo potekel po izstrelitvi. Na plošči sta še Zemlja z Osončjem, Pioneerjeva pot ter moški in ženska v istem merilu kot sonda. Sonda je šla leta 1973 mimo Jupitra in leta 1983 mimo Plutona. Je prva, ki je zapustila Osončje.     Oglej si angleški tekst.


     

  • +1977
    Izstrelili sondi Voyager 1 in 2, ki sta poleteli proti zunanjim planetom in jih, skupaj s sateliti, tudi posneli (Jupiter 1979(1 in 2), Saturn 1980(1) 1981(2), Uran 1986(2), Neptun 1989(2)).

     

  • +1981
    Prva izstrelitev vesoljskega čolnička (taksija) Space Shuttlea

     

  • +1986
    V orbiti okrog Zemlje začne delovati sovjetska (danes ruska) vesoljska raziskovalna postja Mir.

     

  • +1989
    Izstrelili sondo Galileo, katere cilj je bil Jupiter in njegove lune, do Jupitra je prispela leta 1995.

     

  • +1990
    Space Shuttle transportira in utiri v orbito 600 km nad Zemljo vesoljski teleskop Hubble (HST, Hubble Space Telescope). Premer zrcala je 2,4 m, ločljivost je okrog 0,1 ločne sekunde, natančnost vodenja je 0,03 ločne sekunde ali več, s CCD kamero zazna telesa vsaj 29 magnitude (ni motenj atmosfere), torej je doseg teleskopa kar nekaj milijard svetlobnih let (do "roba" vesolja).

     

  • +2000
    Prvi znanstveniki v mednarodni vesoljski postaji (postaja je zamenjala ruski Mir).

     

    VELIKOST VESOLJA IZRAŽENA V ČASU POTOVANJA SVETLOBE
    ČE BI BIL DELEC SVETLOBE (FOTON), BI: