Vzrok Mozartove smrti

Korespondenca družine Mozart je pravi vir informacij o vseh vidikih življenja in družbenega dogajanja tistega časa, obenem pa nam nudi podroben vpogled tudi v zdravstveno stanje čudežnega otroka in ostalih družinskih članov. Živopisni Leopoldovi opisi vsake najmanjše spremembe, ki se je pojavila pri njegovih otrocih nas lahko zavedejo, da brez časovne distance napačno sklepamo na prebolele bolezni. Vprašljivo je, ali lahko samo na osnovi laičnega opisa kožnih sprememb 220 let kasneje sklepamo, da je šlo za erithema nodosum. Vsak medicinec se lahko prijetno zabava ob Leopoldovem opisovanju pripravkov, ki so se jih posluževali za zdravljenje kožnih in drugih sprememb.

Vzrok Mozartove zgodnje smrti še vedno buri duhove. Večinoma prevladuje mišljenje, da je smrt nastopila kot posledica revmatične mrzlice. Mozart je v svojem življenju velikokrat prebolel napade revmatične mrzlice. Treba je vedeti, da se je pojem revmatične mrzlice v 18.stoletju uporabljal zgolj nespecifično in da se je nanašal le na febrilno stanje, ki je bilo povezano z bolečino in otekanjem sklepov. Mozart je poleti 1784. leta ponovno prebolel epidemično streptokokno infekcijo, ki se je kasneje zakomplicirala z razvojem sindroma Hoenoch-Schoenlein, ki je povzročil skladateljevo smrt. Gre za alergični preobčutljivostni vaskulitis, pri katerem se imunski kompleksi odlagajo v drobnih žilah kože, sklepov GIT in ledvic, kar pripelje do pikčastih krvavitev in edema kože ter vnetnih sprememb ostalih treh organov. Bolezen v 10% privede do kroničnega glomerulonefritisa, ki nezdravljen vodi do kronične ledvične odpovedi in smrti.

Literatura:

Giegling, Weinmann and Sievers, eds. Chronologisch-thematisches Verzeichnis samtlicher Tonwerke Wolfgang Amadé Mozarts, 6.izdaja, Wiesbaden, 1964.
Landon, H.C. Robbins, ed. The Mozart Compendium. New York, 1990.
Sadie, Stanley. The New Grove Mozart. New York, 1983.
Zaslaw, Neal, and Cowdery, William, eds. The Compleat Mozart. New York, 1990.