• Adamberger, Johann Valentin
• Adlgasser, Anton Cajetan
• Albert, Franz Joseph
• Albertarelli, Franceso
• Albrechtsberger, Johann Georg
• Amicis, Anna Lucia de
• Antretter, družina
• Attwood, Thomas
• Auernhammer, Josepha Barbara
• Bach, Johann Christian
• Baglioni, Antonio
• Barisani, družina
• Barrington, Daines
• Bassi, Luigi
• Beecke, Notger Ignaz Franz von
• Beethoven, Ludwig Van
• Benucci, Francesco
• Berchtold zu Sonnenburg, Johann Baptist Franz Von
• Bernasconi, Antonia
• Braunhofer, Maria Anna
• Bullinger, Franz Joseph Johann Nepomuk
• Bussani, Francesco
• Calvesi, Vincenzo
• Cambini, Giuseppe Maria Gioacchino
• Campi, Gaetano
• Cannabich, družina
• Cavalieri, Catarina
• Clementi, Muzio
• Consoli, Tommaso
• Da Ponte, Lorenzo
• Dauer, Johann Ernst
• Demmler, Johann Michael
• Dittersdorf, Carl Ditters von
• Doles, Johann Friedrich
• Dušek, Franz Xaver
• Epinay,Louise-Florence-Petronille Tardieu D'esclavelles
• Esterhazy, družina
• Eybler, Joseph Leopold
• Ferrarese del Bene, Adriana
• Fesemayer, Maria Ana
• Fischer, Johann Ignaz Ludwig
• Fränzl, Ignaz Franz Joseph
• Freysinger, družina
• Gabrielli, Adriana
• Galitzin, Princ Dmitry Michailovich
• Gerl, Franz Xaver
• Gillowsky Von Urazowa, družina
• Girelli, Maria Antonia
• Goldhahn, Joseph Odilo
• Gossec, Francois-Joseph
• Gottlieb, Anna
• Graf, Friedrich Hartmann
• Grimm, Friedrich Melchior Von
• Haibel, Sophie
• Haina, Francois-Joseph
• Hamm, Joseph Konrad
• Hasse, Johann Adolf
• Hässler, Johann Wilhelm
• Hatzfeld, Grof August Clemens Ludwig Maria
• Haydn, Joseph
• Haydn, Michäl
• Heina, Francois-Joseph
• Heufeld, Franz Reinhard Von
• Hofdemel, Franz
• Hofer, Franz De Paula
• Holzbauer, Ignaz
• Huebner, Beda
• Hummel, Johann Nepomuk
• Ippold, Franz Armand D'
• Jacquin, družina
• Jautz, Dominik Joseph
• Kavalier, Franziska Helena Appolonia
• Kelly, Michäl
• Kirchgässner, Maria Anna Antonia
• Kymli, Franz Peter Joseph
• Lange, Aloysia
• Lange, Joseph
• Laschi-Mombelli, Luisa
• Leutgeb, Joseph
• Linley, Thomas
• Lipp, Maria Magdalena
• Lugiati, Pietro
• Mandini, Stefano
• Manzuoli, Giovanni
• Marchand, Heinrich Wilhelm Philipp
• Martini, Giovanni Battista
• Meissner, Joseph Nikolaus
• Mesmer, Franz Anton
• Meuricofre, Jean Georges
• Moelk, družina
• Mozart, Carl Thomas
• Mozart, Constanze
• Mozart, Franz Xaver Wolfgang
• Mozart, Leopold
• Mozart, Maria Anna
• Mozart, Maria Anna
• Mozart, Maria Anna Thekla
• Mysliveček, Joseph
• Nissen, Georg Nikolaus
• Nouseul, Johann Joseph
• Paradies, Maria Theresia Von
• Pichler, Karoline
• Ployer, Barbara
• Poggi, Domenico
• Puchberg, Johann Michäl
• Punto, Giovanni
• Raab, Maria Anna
• Raaff, Anton
• Ramm, Friedrich
• Rauzzini, Venanzio
• Ritter, Georg Wenzel
• Rodolphe, Jean Joseph
• Rumbeke, Marie Karoline
• Salieri, Antonio
• Salomon, Johann Peter
• Saporiti, Teresa
• Schachtner, Johann Andreas
• Schack, Benedekt Emanuel
• Schiedenhofen, Johann Baptist Joseph Joachim
• Schikaneder, Emanuel
• Schmith, Anton
• Scpitzeder, Franz Anton
• Stadler, Anton Paul
• Stadler, Mathias Franz De Paula
• Stein, Johann Andreas
• Stephanie, Johann Gottlieb
• Stich, Johann Wenzel
• Stoll, Anton
• Storace, družina
• Strnasacchi, Regina
• Süssmayr, Franz Xaver
• Tenducci, Giusto Ferdinando
• Teyber, družina
• Tibaldi, Giuseppe Luigi
• Trattner, Maria Theresia Von
• Valesi, Giovanni
• Vanhal, Johann Baptist
• Villeneuve, Louise
• Vitasek, Jan Mattyas Nepomuk August
• Wallishauser, Johann Evangelist
• Weber, družina
• Weidmann, Joseph
• Weiser, Ignaz Anton Von
• Wendling, družina
• Willmann, Maximiliana Valentina Walburga
• Yppold, Franz Armand D'

(*Rohr pri Rotenburgu,spodnja Bavarska 22.2.1740, +Dunaj 24.8.1804)

Petje študiral pri Valesiju in začel kariero v Benetkah. Kasneje nastopal v nemški operi na Dunaju v vlogi Belmonta (Beg iz Seraja) in gospoda Vogelsanga (Gledališki direktor). Mozart je zanj napisal arije Per pieta, non ricercate K.420, A te, fra tanti affanni K.469 in Misero! o sogno K.431/425b. Kot član prostozidarske lože "Kronano upanje" je pel v Zidarskem veselju K.471. Leta 1780 se je poročil z Marijo Anno Jaquet (1752-1804) iz dunajskega Burgtheatra, ki je nastopila kot Madame Krone v Gledališkem direktorju (1786). Tudi njuna hči Antonie (1790-1867) je bila pevka.

(*Inzell 1.10.1729, +Salzburg 22.12.1777)

Organist v salzburški katedrali in dvoru, napisal veliko liturgične glasbe (8 maš in 2 rekvijema), oratorijev, orkestralnih del in skladb za klavir. Po vrnitvi iz Italije 1764-65 je uglasbil Metastasijevo La Nitteti (svojo edino opero) in 1767 sodeloval z Mozartom in M.Haydnom pri nastanku oratorija Die Schuldigkeit des ersten Gebots. Mozart, ki je cenil njegovo glasbo, ga je nasledil na položaju organista leta 1777. Leta 1752 se je prvič poročil z Marijo Josepho, hčerjo svojega predhodnika J.E.Eberlina. Štiri leta kasneje se je oženil z Marijo Barbaro Schwab in 1769 z dvoro pevko Marijo Anno Fesemayer (1743-1782), ki je pela v Die Schuldigkeit in kot Ninetta v La finta semplice. Mozart in Mozartov oče sta prisostvovala tretji poroki.

(*1728, +1789)

Je kot basist nastopal v dunajskem dvornem teatru med 1788 in 1790. Na prvi izvedbi Don Giovannija na Dunaju je pel naslovno vlogo in med 1790-92 nastopal v Londonu.

(*Klosterneuburg 3.2.1736, +Dunaj 7.3.1809)

Pel kot deček v zboru in kasneje postal organist v samostanu Melk. 1767 se je preselil na Dunaj, kjer se je spoprijateljil z Mozartom in ga nasledil na mestu Hofmannovega pomočnika v katedrali sv.Štefana. 1793 je postal kapellmeister, na to mesto je prej računal Mozart. Njegov opus obsega sakralna in posvetna dela z izjemo oper, kjer se zrcali simpatija do kontrapunktnih zgradb. V glavnem je znan kot cenjen Beethovnov učitelj.

(*Neapelj 1733, +Neapelj 1816)

Kariero sopranistke začela v komičnih vlogah, a se 1763 preselila k resnim partom, ko je v Londonu nastopila v J.C.Bachovem Orionu. Mozart je občudoval njene nastope v Benetkah in Neaplju in zanjo napisal vlogo Giunie v Lucio Silla. Briljantno kariero je zaključila v prvi italijanski izvedbi Gluckove Alceste 1778. 1765 se je poročila s florentinskim zdravnikom Francescom Buonsollazzijem.

Salzburška družina. Johann Ernst (+1792) je bil deželni kancler in svetnik v obrambnem ministrstvu. S svojo drugo ženo Marijo Anno Elisabetho (Baumgartner) in 3 otroki so bili Mozartovi prijatelji. Divertimento K.205/167A je nastal za njih.

Pel v zboru Chapel Royal. Študiral v Neaplju (1783-85) in kasneje pri Mozartu (1785-87). Njegove obsežne vaje nam razkrijejo Mozartove metode poučevanja. Po vrnitvi v Anglijo je prejel veliko dvornih ponudb in 1796 postal organist v katedrali sv.Pavla in skladatelj na Chapel Royal. Veliko je skladal za opero in cerkvene obrede. 1793 se je poročil in postal Mendelssohnov prijatelj med njegovim obiskom na otoku.

(*Dunaj 25.9.1758, +Dunaj 30.1.1820)

(*Leipzig 5.9.1735, +London 1.1.1782)

Najmlajši sin J.S.Bacha. Po očetovi smrti je s starejšim bratom Carlom Philippom Emanuelom (1714-88) odšel v Berlin, nato pa 8 let preživel v Italiji (1754-62), kjer se je spreobrnil v rimsko katoliško vero, postal organist v milanski katedrali in pisal opere za Torino in Neapelj. 1762 je odšel v London in tam(z nekaj izjemami) ostal do smrti. Oženil se je s sopranistko Cecilijo Grassi (1776) in sodeloval s K.F.Ablom (1723-87) v slavni seriji abonmajskih koncertov. Mozart je postal njegov prijatelj in občudovalec med obiskom 1764-65. Mozartove londonske simfonije nosijo močan Bachov pečat, ki pa je še izrazitejši v njegovih najzgodnejših klavirskih koncertih, nastalih po vrnitvi v Salzburg.

Rimljan, ki je kot tenor nastopal v Benetkah med 1786-94 in pel v Pragi. Nastopil je kot Don Ottavio v Don Giovanniju in kot Tito v La clemeza di Tito, cenjen kot pedagog. Poročil se je s hčerjo Domenica Poggija Clementino, ki je pela v vlogi služkinje Simone na premieri La finta semplice.

Zdravniška družina iz Padove. Silvester (1719-1810) je bil zdravnik salzburškega nadškofa. 1749 se je poročil z Marijo Anno Theresio Agliardi (1729-1802), ki je rodila 9 otrok. Eden izmed njih Johann Joseph (1756-1826) je bil Leopoldov Mozartov zdravnik, drugi Sigmund (1758-87) je postal Mozartov tesen prijatelj in ga zdravil v Salzburgu in na Dunaju.

(+London 1727, +London 14.3.1800)

Mlajši sin nadvojvode Barringtona. Kot odvetnik se je 1785 odpovedal poklicu in se posvetil študiju glasbe. 1765 se je spoprijateljil z Mozartovimi v Londonu in Mozarta preizkusil v branju not, petju a prima vista in improvizaciji, o čemer je poročal v kraljevi družbi 1770.

(*Pesaro 4.9.1766, +Dresden 13.9.1825)

Bariton, Morandijev učenec v Senigalliji in Laschijev v Firenzah. V Prago odšel 1784, nastopil v premieri Figarove svatbe in pel naslovno vlogo v Don Giovanniju. 1806 odšel na Dunaj, se 1814 vrnil in leto kasneje preselil v Dresden, kjer je nastropal v Mozartovih vlogah in sodeloval kot operni producent. Vzadnjih letih je pel v oratoriju v Italiji.

(*Wimpfen am Neckar 28.10.1733, +Wallerstein 2.1.1803)

Služboval v vojski in se učil pri Glucku kompozicije. Postal pribočnik princa Kraffta Ernsta Oettingena Wallensteina in razvil virtuozno klavirsko tehniko, zaradi katere se je pomeril z Mozartom v F.J.Albertovi hiši pozimi 1774-75. Glasbenika sta se zopet srečala 1777 in 1790, ko sta zaigrala skupaj koncertno priredbo. Beecke je komponiral opere za Pariz, Dunaj in Mannheim in druge vokalna in inštrumentalna dela.

Največji nemški skladatelj svojega časa, poznal in študiral Mozartovo glasbo, ki je nanj močno vplivala. Aprila 1787 je igral pred Mozartom na Dunaju, ki ga je verjetno tudi poučeval. V avstrijsko prestolnico se je preselil šele po Mozartovi smrti. Kot pianist je javno nastopal z Mozartovim klavirskim koncertom v d-molu K.466, za katerega je napisal kadence.

(*1745, +Firence 5.4.1824)

Med 1778-79 je skupaj s svojo ženo Anno Carazzo pel komične vloge za bas v Teatru San Samuele v Benetkah. Od 1783 dlje pel v Burgtheatru na Dunaju, kjer je upodobil Figara v Figarovi svatbi, Guglielma v Cosi fan tutte in Leporella v prvi dunajski izvedbi Don Giovannija. Razen par mesecev, ki jih je preživel v King's Theatru v Londonu, je ostal na Dunaju do 1795, ko se je vrnil v Italijo.

glej Mozart, Maria Anna

(*Stuttgart 1742, +1803)

Posvojenka skladatelja Andree Bernasconija (1706-84). V njegovi operi Temistocle je kot sopranistka debitirala. 1770 je pela vlogo Aspasije na premieri Mozartovega Mitridata, kasneje je nastopla v Benetkah, Neaplju in Londonu. 1781 se je vrnila na Dunaj, ko je bil njen glas že v zatonu.

(*15.1.1748, +20.6.1819)

Hči F.J.Braunhoferja, organista v Mondsee. Petje študiral av Benetkah (1761-64) in se zaposlila na salzburšekm dvoru. Pela part Die Göttliche Gerechtigkeit v Die Schuldigkeit des ersten Gebots in Giacinto v La finta semplice.

(*Unterkochen/Württenberg 29.1.1744, +Diepoldshofen pri Leutkirchnu/Württenberg 9.3.1810)

Dolgoletni prijatelj Mozartovih. Študiral med jezuiti v Münchnu, kasneje postal oskrbnik grofa Leopolda Ferdinanda Arca V Salzburgu. Bullingerju je Mozart prvi zaupal novico o materini smrti 1778.

(*Rim 1743, +po 1806)

Uveljavil se je kot buffo bariton v italijanskih gledališčih, preden so ga 1783 povabili na Dunaj, kjer je vodil premiero Gledališkega direktorja in pel številne Mozartove vloge. Nastopal kot Bartolo in Antonio na premieri Mozartove Figarove svatbe, kot Commendatore in Maseto v prvi dunajski izvedbi Don Giovannija in bil Don Alfonso na premieri Cosi fan tutte. Kasneje pel v številnih italijanskih mestih.

Leta 1807 je spremljal svojo ženo Dorotheo Sardi, ki je pravtako pela buffo vloge (*1763), s katero se je poročil 1786. leta, v Lizbono. Pela je Cherubina v Figarovi svatbi in Despino v Cosi fan tutte. Po odhodu iz Lizbone 1809 je nastopala v Londonu.

Pel v Benetkah, med 1785 in 1794 postal vodilni tenor na Dunaju; v tem obdobju nastopal v King's Theatru v Londonu. Pel v kvartetu in triu, K.479, 480, ki ga je Mozart napisal za Bianchijevo La vilanello rapito (1785), 1790 nastopil kot prvi Ferrando v Cosi fan tutte.

(*Leghorn 13.2.1746, +Pariz 1825)

Iz Italije se je preselil v Pariz 1770. in se uveljavil kot skladatelj oper in inštrumentalnih del. Mozartu so se njegovi kvarteti zdeli "prisrčni", istočasno pa ga je sumil, da je stal za Legrosom in mu onemogočil izvedbe njegove koncertantne simfonije na Concert Spirituel 1778.

Ustvaril vlogo Publia v La clemenzi di Tito. Njegova žena Antonia Miclascewicz (1773-1822) je bila poljska sopranistka, ki je nastopala v Varšavi, Pragi (nastopala v Mozartovih vlogah) in Leipzigu, preden se je 1801 preselila na Dunaj in nastopala v Theater an der Wien, od 1818 v Hoftheatru in kasneje v Münchnu. Poročila sta se 1791.

Nastopali v Mannheimu in Münchnu. Christian (*Mannheim, krščem 28.12.1731, +Frankfurt na Maini 20.1.1798) je bil odličen violinist in skladatelj. Od 1759 dalje je bil koncertni mojster in od 1774 direktor inštrumentalne glasbe na mannheimskem dvoru, dokler se 1778 z dvorom ni preselil v München. Z ženo marie Elisabeth de la Motte sta nudila gostoljubje Mozartu in mami med obiskom v Mannheimu 1777-78. Njuna hči Rosina Theresia Petronella "Rosa" (*1764) je bila takat Mozartova učenka; zanjo je napisal sonato K.309/284b.

(*Dunaj 19.2.1760, +Dunaj 30.6.1801)

Hči J.C.Cavaliera (1722-87), ki je bil glasbeni direktor Redoutensaal na dunajskem dvoru. Salieri jo je poučeval petje in kasneje je postala njegova ljubica. Debitirala je v Kärntnerthortheatru 1775., od 1778 pa je bila angažiraan v Burgtheatru. Mozart je občudoval njeno petje. Pela je vlogo Constanze na premieri Bega iz seraja, Mlle Silberklang v Gledališkem direktorju in Elviro na prvi dunajski izvedbi Don Giovannija (1788) ter grofico ob ponovitvi Figarove svatbe 1789. Upokojila se je 1793.

(*Rim 23.1.1752, +Evesham 10.3.1832)

(*Rim 1753, +po 1811)

Kot kastrat nastopal na münchenskem dvoru med 1773 in 1777. Pel Ramira na premieri Mozartove La finte giardinere (1775), isto leto obiskal Salzburg in nastopal v vlogi Ariminta v Il re pastore. 1777 se je vrnil v Italijo in gostoval po operah, dokler se končno ni naselil v Rimu, kjer se je pridružil zboru sikstinske kapele.

(*Ceneda 10.3.1749, +New York 17.8.1838)

Mozartov libretist treh najboljših komičnih oper: Figarove svatbe, Don Giovannija in Cosi fan tutte. Po izgonu iz Benetk zaradi zapeljevanja (1779), je svoje pesniške spretnosti uporabil pri pisanju libretov; ustvarjal med drugim na Dunaju, Londonu in New Yorku; njegove selitve iz kraja v kraj so običajno spremljai škandali in intrige. Med ostalimi je pisal tudi za Salierija in Martin y Solerja (1754-1806).

(*Hildburghausen 1746, +Dunaj 27.9.1812)

Kot tenorist pel v singspielih v Hamburgu. Po angažmajih v Gothi, Frankfurtu na Maini in Mannheimu je odšel na Dunaj, kjer je nastopal v singspielih v Burgtheatru med 1779 in 1812; nastopal tudi v Kärnterthortheatru. Pel Pedrilla v Begu iz seraja. Njegova bivša žena Karoline je kot igralka nastopala v Burgtheatru med 1780 in 1822.

Kot pianist in skladatelj nastopal v Augsburgu, kjer je bil od 1774 zaposlen kot organist v katedrali. Mozart je podprl negovo kandidaturo za mesto organista v salzburški katedrali leta 1778; oktobra 1777 so skupaj z J.A.Steinom nastopili v koncertu za 3 klavirje K.242.

(*Dunaj 2.11.1739, +Neuhof 24.10.1799)

Nasledil M.Haydna kot kapellmeister pri grosswardeinskem škofu (1765-9) in služil princu škofu iz Breslava, grofu Schaffgotschu v Johannisbergu pri Jauernigu (1770-95). Pisal opere in singspiele za Dunaj, Johannisberg in Oels in bil pomemben za zgodnji razvoj dunajske simfonije. Igral drugo violino v godalnem kvartetu skupaj z Josephom Haydnom, Vanhalom in Mozartom.

(*Steinbach 23.4.1715, +Leipzig 8.2.1797)

J.S.Bachov učenec in kantor šole sv.Tomaža v Leipzigu (1756-89). Pomemben učitelj, zborovodja in skladatelj cerkvene glasbe. Mozarta je navdušil z izvedbo Bachovega Singet dem Herrn, BWV 225 v Leipzigu 1789. Rokoval je z registri, ko je Mozart igral orgle v Thomaskirche in posvetil Mozartu in J.G.Naumannu (1741-1801) svojo kantato Ich komme vor dein Angesicht (1790).

glej Grimm, F.M. von

Preko prostozidarskih lož se je Mozart pobliže seznanil z mnogimi člani družine Esterhazy (za podrobnosti glej Landon, 1989), a 1780 je bil eden njegovih najpomembnejših mecenov Johann Baptist grof Esterhazy (1748-1800), poročen od 1772 z Mario Anno grofico Palffy (1747-99). Vzdrževal privatni orkester (ki ga je vodil violinist Paul Wranitzky, član Mozartove lože "Pri kronanem upanju") v svojih mnogih dvorcih na Madžarskem. Grof Johann Baptist se je udeležil mnogih Mozartovih koncertov na Dunaju med 1784 in 1790, prav tako priredbe Händlove Mesije 6.3.1789.

(*Schwechat pri Dunaju 8.2.1765, +Dunaj 24.7.1846)

Albrechstbergerjev učenec and Haydnov protežiranec. Mozartov tesni prijatelj, pomagal mu je pri vajah Cosi fan tutte. Mozartova vdova ga je zaprosila za dokončanje rekvijema; po instrumentaciji Dies Irae se ni več čutil sposobnega nadaljevati začeto delo. Po zborovodstvu v karmeličanski cerkvi in samostanu Schotten na Dunaju je kot kapellmeister nasledil Salierija na avstrijskem dvoru, a se je 1833 moral umakniti, ker je med dirigiranjem Mozartovega rekvijema doživel infarkt.

(*Ferrara 1755, +Benetke po 1798)

Študirala pri Sacchiniju v Benetkah. 1783 se je poročila z Rimljanom del Benejem in 2 leti kasneje pela v operah in koncertih v Londonu. 1787 se je vrnila v Italijo v La Scalo v Milanu; med 1788-91 je preživela na Dunaju, kjer je med drugim pela Susanno v Figarovi svatbi, Fiordiligi na premieri Cosi fan tutte; Mozart je zanjo zložil dve novi ariji, K.577 in 579 za nastop v Figarovi svatbi. Intrige v katere je bil vpleten tudi Da Ponte so imele za posledico njeno odpustitev iz dvora Leopolda II; kasneje je nastopala v Varšavi, Benetkah, Trstu in Bologni.

glej Adlgasser, Anton Cajetan