Koordinacijski odbor za čisto okolje Krajevnih skupnosti Hrvatini, Pobegi-Čežarji, Olmo Prisoje, Ankaran, Škofije, Vanganel, Dekani, Sveti Anton in Bertoki pri Krajevni skupnosti Bertoki,   Naslov: Cesta borcev 1,   6000 Koper

ČISTILNA NAPRAVA BO - PN 16. Nov. 2001-11-19 

V članku o novi čistilni napravi v kemiplasu je bilo omenjeno stališče direktorice, da so bila pri pripravi študije za sežigalnico strupenih plinov in destilacijskih ostankov zajeta tudi vprašanja Koordinacijskega odbora za čisto okolje  glede onesnaževanja ozračja in voda. Koordinacijski odbor se čuti dolžnega  dodati nekaj pojasnil:

 KO je kot vabljeni sicer sodeloval na razpravah v zvezi s pripravo tega poročila, vendar je že od vsega začetka jasno izrazil zahtevo po kompleksni sanaciji kemičnega kompleksa (bivšega Iplasa z vsemi zdajšnjimi podjetji) in ne le zamenjavo enega kosa v stari škatli, saj je tovarna stara, njeni  stroji, oprema, naprave, zgradbe in instalacije pa  dotrajani in iztrošeni. Inšpektorjeva odločba iz junija 2001  odreja le ureditev stanja glede nevarnih emisij v zrak iz pralnega stolpa v Kemiplasu, čeprav celotni kemični kompleks na več točkah nekontrolirano onesnažuje tudi reko Rižano in tla.

 Pripravljalec Študije o vplivih naprave za čiščenje emisij v zrak (sežigalnice) sicer opisuje stanje na področju tovarne in kaj naj bi bilo dobro postoriti, vendar na koncu ponudi le to, kar inšpektorjeva odločba zahteva in kar je za investitorja obvezujoče: rešitev emisij v zrak. Predlaga sežigalnico, ki s katero bi rešili dve muhi na mah- preprečili emisije strupenih plinov v zrak in omogočila sežig trdnih destilacijskih ostankov. Kot smo prebrali v članku v PN, Kemiplas namerava še naprej onesnaževati vode, saj bodo čakali na centralno čistilno napravo vsaj do leta 2008. Kemični kompleks bi ne glede na centralno čistilno napravo moral svoje tehnološke vode predhodno prečistiti v industrijski čistilni napravi.  

Nekateri podatki o emisijah v zraku in vodi, na katerih temelji študija, so nepopolni in nerealni, saj bazirajo na vnaprej napovedanih meritvah in obiskih nadzornih organov. Vsi  vemo, da je Rižana mrtva,  vendar  uradni rezultati le za malenkost odstopajo od zakonske meje, zato inšpektor tudi ni ukrepal. KO ima v svoji dokumentacije fotografije vod vseh bar, ki se v različnih obdojih nenadzorovano izlivajo v reko. V študiji tudi ni meritev onesnaženosti tal na samem območju tovarne. Priporočilo v študiji na str 55 svetuje, da naj bi se zahtevalo in izvajalo meritve onesnaženosti zraka, "ko bodo ljude začutili v zraku vonj po aldehidih ali bodo imeli težave z dihanjem"  (?!) KO  ponavlja in zahteva, da je osnova zaupanja med lokalno skupnostjo in tovarno  predvsem pravica do informacij in  kontinuirane meritve vseh škodljivih emisij na vseh virih izpustov v okolje (zrak, vodo in tla) ter javna dostopnost na ta način zbranih podatkov tudi v neobdelani obliki. 

S samo  sežigalnico nevarnih kemikalij, ki naj bi rešila problem strupenih plinov in strupenih odpadkov, se študija ukvarja le na nekarj straneh, izredno pozornost pa namenja estetskim popravkom - barvanju vidnih naprav in dimnikov, ozelenjevanju - ki naj bi pomirili ljudi. Kljub temu, da Kemiplas občanom ponuja roko in zagotavlja odprte karte,   skriva podatke o sami napravi,  saj nam ne pove niti imena proizvajalca, niti opisa tehnologije, kapacitet in referenc proizvajalca s konkretnimi podatki, da bi si oKoordinacijski dbor lahko pridobil dodatno ekspertno mnenje. Pripravljalec poročila pravi, da  naj bi naročnik dobil podrobnejšo dokumentacijo o 400 in več miljonov tolarjev vredni napravi šele ob naročilu, zato niso mogli podati podrobnejših informacij o sami napravi!! Ta sežigalnica ni sestavni del  proizvodnje oz. nek filter na vrhu dimnika pač pa načrtujejo samostojno napravo, v kateri bi bilo možno sežigati tudi  kemične gošče in druge kemične odpadke. Skrivanje podatkov ob siceršnjih slabih izkušnjah s Kemiplasom le utrjuje upravičen sum krajanov, da gre za investicijo v komercialno sežigalnico nevarnih kemikalij.  

Da ni zaupati mačku v žaklju lahko vidimo iz  primera v Rušah letos spomladi, kjer je izbrana tehnologija investitorja ER OIL doo za predelavo starih olj dobila soglasje pripravljalca študije vplivov na okolje - pripravil ECO SYSTEM doo iz Maribora.  Investitor  je zagotavljal, da je ta kanadska tehnologija predelave  najboljša, pa so lokalni prebivalci - med njimi so tudi doktorji znanosti in profesorji z Mariborske fakultete z mednarodnimi strokovnimi znanstvi- iz predstavljene podrobne tehnične dokumentacije razbrali, da ne gre za predelavo pač pa za sežiganje in za  zastarelo tehnologijo.