Razstava fotografij Andreja Vilharja, ki je odmevala od Kopra do Ljubljane

SRAMOTA, KI KAJ LAHKO POSTANE TUDI BOMBA

Nada Mavrič - Dnevnik

"Da smo taki packi, si pa nisem mislil," je razgaljeno fotografsko resnico o hrvatinski nesnagi, neurejenost in neusmiljenem propadanju prostodušno komentiral eden od domačinov. Večino, ki so v  teh dneh prišli pogledat razstavo fotografij sokrajana Andreja Vilharja v kulturnem domu v Božiči, so fotografije neprijetno presenetile, nekatere dobesedno šokirale, na žalost zgolj tiste ozaveščene, ki jim je mar lepo okolje. Premnoge je pustila neprizadete. Ker jim naravnega okolja enkratno lepih Hrvatinov na hrbtu med Ankaranom in Miljami ni mar in se jim zato razstave tudi ni zdelo vredno ogledati. Ravno v teh poprazničnih dneh je iz majhnega divjega odlagališča pred pokopališčem zrasel nagnusno velik kup nesnage. Vsem v posmeh z ironičnim pridihom ob zaprtju razstave.

Na fotografiji:podžupan MO Koper Scheriani Alberto,predsednik KS Hrvatini Banko Zdravko, avtor razstave Vilhar Andrej in župan MO Koper Pucer Dino. Andrej Vilhar je v kulturnem domu v Božičih pripravil imenitno razstavo fotografij, ki je odmevala vse od Kopra do Ljubljane. Bo tudi med Hrvatinci?

Približno 43 fotografij, kolikor jih je od poslikanih 170 postavil na ogled Andrej Vilhar, tukajšnji kulturni zanesenjak, drugače carinski uslužbenec, je zbudilo izredno zanimanje med Koprčani, seglo je vse do Ljubljane. Nič čudnega , saj se na miren, malce odmaknjen in (doslej)  idiličen hrvatinski hrib zadnja leta priseljujejo številni znani gospodarstveniki in podjetniki, vse več je bolj ali manj pomembnih ljudi iz državne prestolnice, ki so tukaj zgradili hiše, tu dopustujejo invalidni otroci s svojimi starši iz vse Slovenije, ne nazadnje prihajajo v Božiče na izjemno odmevne prireditve kulturniki od vsepovsod, da o tujih in domačih turistih sploh ne govorimo.

Kar je Vilhar z razstavo razgalil, ni več samo nekakšna hrvatinska posebnost, je prava ekološka sramota. Lahko tudi že bomba. Zdaj bo končno treba nekaj ukreniti. Nevarne prometnice, neurejeni odseki lokalnih cest, podrte kamnite ograje in sesute hiše, popisane in uničene vaške pralnice, nekoč ponos in simbol kraja, neurejeno in zanemarjeno središče, velika in majhna črna odlagališča, nesnaga pred pokopališčem in za njim, zapuščena, na vsakem koraku zarjavela pločevina, odsluženi avti, gospodinjski aparati, olje, akumulatorji. Vse to je trenutna podoba Hrvatinov.

  Medtem ko so se številna naselja v koprski občini zadnja leta pomladila, polepšala in so "urejena kot kakšna Ljubljana", se je tukaj čas kar ustavil. Predvsem v nekaterih glavah. Zanimivo, kako so se mnogi, pa ne le v Hrvatinih, razburili ob novici o domnevni sežigalnici v koprski luki, pri sebi doma pa ...Vilhar pravi:" Ko sem videl vso tisto blato ob hrvatinskem pokopališču pa smetišče na eni in na drugi strani, mi je počilo. Ob podpori KS Hrvatini in Foto -Princese iz Kopra,  so sredi decembra 2000 nastali ti posnetki, resnica o nas in o kraju. Brez sprenevedanja."  

Dolgoletno propadanje stavbe bivšega kuturnega doma v Hrvatinih, kjer je pred 35. leti deloval prvi mladinski klub v Sloveniji. Sedaj prazen in sameva. 

Fotografije so ali bi vsaj morale potrkati na vest domačinov, priseljencev in občinskih mož, da vsakdo od njih nekaj stori za lepše Hrvatine. Ampak nekateri bodo spet zamahnili z roko, češ saj se jih to ne tiče in bodo svojo nesnago brez slabe vesti še naprej metali v (sosedovo) grmovje. "Če se starejših že ne bo dalo spreobrniti, pa stavim na mlade. Treba je začeti že v vrtcu in šoli. Potrpežljivo in z zgledi. Čeprav so bili ti doslej bolj slabi kot dobri," še meni Andrej Vilhar.