Maja Bavdaž

Proti sežigalnicam

17.06.2002 - Globalna zveza za alternative sežigalnicam (GAIA), ki povezuje več kot 300 nevladnih okoljskih organizacij in zvez po vsem svetu, je današnji dan, 17. junij, razglasila za dan nasprotovanja sežigalnicam kot netrajnostni, nesnažni, potratni, nepotrebni, okolju in zdravju škodljivi metodi ravnanja z odpadki. Ta dan bodo z dogodkom Za Slovenijo brez odpadkov na ljubljanskem Prešernovem trgu obeležile tudi slovenske nevladne organizacije - Umanotera, DEA Klub Ankaran, GAIA in EKO Akacija.

Kot so sporočili organizatorji, si bodo mimoidoči na Prešernovem trgu lahko ogledali Lutkovno predstavo Smetiščni zmaj in prikaz ločenega zbiranja odpadkov, zbirali pa se bodo tudi podpisi proti gradnji sežigalnic v Slovenijo in za podporo programom ločevanja in zmanjševanja odpadkov pri viru nastanka.

SEŽIGALNICA V LUKI - MAČEK V ŽAKLJU 

Taka sežigalnice za tovrstne mešane odpadke tega proizvajalca še nikjer ne obratuje, da bi lahko preverili podatke o emisijah in obnašanju sežigalnice v realnem življenju . Proizvajalec lahko pokaže le nekaj svojih sežigalnic za posamezne  industrijske odpadke. Tudi podatki, s katerimi se hvali proizvajalec, izvirajo iz laboratorija, ne pa iz realnega življenja.  

SEŽIGALNICA ZA TAKE ODPADKE NI SMISELNA:  

Kar   65%  od vsega, kar naj bi sežigalnica pokurila, so po zagotovilu Luke čisti organski odpadki ( les, slama, gnoj ) kar je le preostanek tistega, kar ne uspejo kompostirati v obstoječi kompostarni. Menimo, da je popolnoma neprimerno sežigati tiste organske odpadke, ki bi jih lahko vrnili nazaj naravi z intenzivnejšimi načini  kompostiranja, ob tem pa še izkoristili  energijo sproščenega bioplina.  

NE ZAUPAMO:

  1.       To je tip sežigalnice za nevarne odpadke, v kateri je možno varno  sežigati tudi nevarne klorirane odpadke, je izjavil sam projektant, potrdil pa dr. Niko Samec na predstavitvi februarja letos.   V eč kot velika možnost je, da bo slej ko prej večinsko frakcijo bioodpadkov (65% naj bi bilo lesa, gnoja in slame) zamenjali s čim profitabilnejšim ali pa sežigali v njej lastne nevarne odpadke, ki jih zdaj oddajajo pooblaščenim organizacijam. 

2.       Sežigalnica tudi nima varnostne komore, ki bi prestrezala izpuhe v primeru motenj in projektant je priznal, da takrat strupeni plini puhnejo mimo filtrov direktno v zrak in da tega pri oceni vplivov na okolje niso upoštevali. 

3.       Sežigalnica naj bi bila  sicer prižgana 24ur, sežigala pa bo le 8 ur dnevno. Dvomimo, da bo profitno podjetje ostalo na tako negospodarnem urniku.

4.     Kaj se skriva v 35%  "komunalnim podobnih odpadkov", za katere Luka ni predstavila sestave?  Tudi navadna plastika pri gorenju sprošča hude strupe, ki bodo v skupnem kurišču onesnažili manj problematične organske odpadke. 

5.     Kdo in kako bo nadziral vhodne snovi in strupene ostanke? Po naši zakonodaji se onesnaževalci nadzorujejo kar sami, meritve pa so vnaprej napovedane. Kdo in kako bo nadziral vsako partijo strupenih ostankov, katere namerava Luka tovoriti na občinsko deponijo, če vemo, da stane eno vzorčene za dioksine kar 3000 DEM, v izpuhih pa dvakrat toliko? Vzorce za vodo iz Škocjanskega zatoka je morala plačati KS Bertoki kar sama.  

6.       Kontinuirane meritve dioksinov niso možne, meritve ogljikovega monoksida pa niso garancija za odsotnost dioksina. Izkušnje iz razvitih držav - Švedska, Holandija, Danska, Belgija... govorijo, da je v okolici sodobnih sežigalnic precej več dioksina kot bi ga bilo predvidevati glede na izračun izmerjenih emisij iz dimnika, kontinuirano zaporedno jemanje vzorcev pa je pokazalo od 30-50x večje količine dioksinov kot enkratni odvzem. 

7.     " Podjetje bo dobilo dovoljenje za tiste vrste odpadkov, za katere bo zaprosilo. Če bi želelo sežigati še druge odpadke, bi moralo vložiti  novo vlogo za dovoljenje", je 20. aprila za Primorske novice izjavil dr. Jani Zore, podsekretar z Ministrstva za okolje.Od Ministrstva za okolje ne bo težko  naknadno pridobiti papirjev in tudi državnega denarja, kadar se bo potrebno na hitro znebiti kakšne nevšečnosti. 

8.       "Te odpadke bomo tu sežigali, pa če vam je prav ali ne." je izjavil  sekretar MOPa Tauzes v Anhovem in smo 20. februarja prebrali v  Primorskih novicah.  Luka obljublja prodajo delnic na prostem trgu in tuji lastniki se ne bodo ozirali na dane obljube pač pa na obstoječo zakonodajo in bodo skušali tudi iz sežigalnice izstisniti čimveč in smešno je upati, da bodo ostali pri prižgani sežigalnici na 8 urnem urniku.   

9.       Sežigalnica naj bi bila postavljena na državnem teritoriju in občani ne bomo imeli nobene besede več, ko bo enkrat delovala. Čeprav se predstavljajo za nevtralne, državni uradniki očitno podpirajo gradnjo te sežigalnice, nad katero bo imela država glavno besedo tako pri izdaji dovoljenj, spremembam dovoljenj in  finančnimi subvencijami, kadar bo šlo za kurjenje problematičnih snovi kot je okužena mesnokostna moka.  

Menimo, da sežigalnica odpadkov nikakor ne sodi v bližino mestnega jedra, stanovanjskega, šolskega, zdraviliškega in kmetijskega območja in na rob zavarovanega naravnega parka.  Luka zatrjuje, da naj bi sežigalnica le neznatno poslabšala stanje v okolju. Vsi skupaj se moramo truditi, da se pogoji izboljšujejo, ne pa da se v okolje  vnaša nove vire onesnaževanja.

ZAKAJ  NE ZA SEŽIGALNICE:  

Tudi v najrazvitejših državah  so  sodobne  sežigalnice še vedno vir najbolj strupenih poznanih snovi - dioksinov in furanov ter strupenih kovin, ki se ne razgrajujejo, se  v organizmih kopičijo in prek placente in materinega mleka ogrožajo tudi naše otroke in s tem zdravje bodočih generacij.

S SEŽIGANJEM SMETI NE IZGINEJO - le spremenijo se v strupene pline in strupeni  pepel.

Pri gorenju najrazličnejših odpadkov potekajo na visoki temperaturi neštete kemične reakcije in nastajajo nove kemične spojine, o katerih le malo vemo. Nekatere so dosti strupenejše od vhodnih snovi. Število novonastalih organskih snovi gre v tisoče.  

PEPEL  IZ  SEŽIGALNICE  JE  NEVAREN ODPADEK

Pravijo, da po sežigu ostane le inerten pepel, kar pomeni, da se v njem ne dogaja biološki razkroj in gnitje. Kar pa ne pomeni, da ni nevaren, saj vsebuje razne strupene snovi, ki se iz odlagališč z vetrom in vodo raznašajo naokrog ter ogrožajo podtalnico in hrano ter tako vstopajo v prehrambeno verigo. Naša država nima odlagališč niti posebnih zahtev za odlaganje pepela, ki navadno konča kar na mestni deponiji.   

DIOKSIN : najnovejše raziskave dokazujejo, da ne obstaja  za zdravje še varna doza tega strupa. Že v nepredstavljivo majhnih količinah (ppt) deluje kot  kancerogen (povzroča raka), obnaša se kot hormon - vmešava se v hormonsko delovanje   organizma in moti razvoj zarodka. Posledice so reprodukcijske motnje (zmanjšano plodnost pri moških, endometrioze in druge motnje pri ženskah)  in duševne motnje : zmanjšanje inteligence, hiperaktivnost, socialna neobčutljivost. Povzroča motnje v razvoju imunskega sistema: posledica je splošna neodpornost, astma, alergije, avtoimune bolezni, teratogenost - razne organske razvojne deformacije plodu ter odmrtje ploda;  Metabolične motnje kot je sladkorna bolezen, jetrne in krvne bolezni, kronična utrujenost...

Maja Bavdaž

SEŽIGALNICA V LUKI?    NE, HVALA

 Iz sredstev javnega obveščanja (Dnevnik, Primorske novice, Radio Koper) ki so objavila izjave predstavnikov Luke Koper smo izvedeli, da v Luki načrtujejo gradnjo sežigalnice. V njej naj bi  kurili predvsem biomaso in tiste organske snovi, ki jih ne morejo kompostirati:  impregniran les, PVC plastiko, rabljena olja.... se pravi mešane odpadke, katerih sestava bo pisana in nikdar enaka.  Četudi bi bila sežigalnica opremljena z najsodobnejšimi filterskimi napravami in delovala v okviru zakonsko določenih mejah emisij,  to še vedno pomeni, da bo v zrak  emitirala določene količine toksičnih metalov, bioakumulativnih dioksinov in furanov in ostalih strupov ter morala nekam odložiti velike količine strupenega pepela.  Ne smemo pozabiti tudi na napake in motnje, ki se dogajajo ob sežigu takšnih odpadkov, ob katerih puhne v zrak dosti več strupenih snovi kot sicer. Poleg tega naj bi bila po izjavi direktorja Luke g. Koreliča to pilotna sežigalnica, se pravi eksperimentalna, kar dodatno vpliva na dvome o njenem trajnem  brezhibnem delovanju.

 Nekaj dejstev o sežigalnicah

Sežigalnice so v svetu zelo osovražene, približno tako kot nuklearne centrale.   Vse izboljšave sežigalnic in zakonodaje so se ob velikem nasprotovanju industrije  zgodile predvsem zaradi pritiskov in zahtev javnosti, ki je na svoji koži prenašala posledice delovanja teh naprav in vedno znova prekršenih obljub o njihovi brezhibni in vedno najboljši tehnologiji. 

 Sežigalnica smeti ne uniči, le spremeni njihovo obliko. Iz treh ton smeti ostane ena tona strupenega pepela in 15000 m3 strupenih plinov. Pri gorenju mešanice najrazličnejših snovi v sežigalnici potekajo na visoki temperaturi neštete kemične reakcije, pri katerih nastajajo dosti strupenejše snovi od vhodnih ter se sproščajo toksične kovine kot so živo srebro, svinec, arzen, talij, kadmij in druge. Nekatere od teh snovi so rakotvorne in povzročajo raznovrstne dolgoročne zdravstvene motnje. Le nekaj od novonastalih snovi je poznanih,  o večini pa še zelo malo vemo in jih znanost šele odkriva in proučuje, zakonodaja pa sploh ne predpisuje njihovih omejitev in meritev.

 Pepel

Boljši kot so filtri, več strupov ostane v pepelu. Worldwatch je v svojem letnem poročilu za 1999 objavil, da v svetu le 30-40% pepela konča na odlagališčih, ostalo pa ponikne neznano kam. Nič čudnega, saj je njegovo odlaganje zelo drago. Še pred krtatkim niso poznali njegove nevarnosti in so ga uporabljali v gradbeništvu in za asfaltiranje cest. Iz odlagališč pepela se ti strupi izpirajo v vodo in zemljo ter ogrožajo okolje in hrano tudi bodočim rodovom. Znan je letošnji primer iz angleškega Newcastla, kjer so pepel iz novejše sežigalnice posipali po poteh, igriščih in celo vrtovih, saj  "naj v pepelu dioksina ne bi bilo", kot je izjavih direktor sežigalnice. Na pobudo zaskrbljenih meščanov je občinska blagajna plačala nedovisne meritve. Dokazale so do 800x povečano vsebnost dioksina in drugih strupov v vzorcih zemlje in parkovnih poteh.

 Vplivi na zdravje

Po poročilu Evropske Komisije iz oktobra 1999 in "Osnutka ocene o dioksinu" ameriške Agencije za zaščito okolja (EPA) iz junija letos so tudi novejše sežigalnice  pomemben vir dioksina v okolju. Dioksin je najnevarnejši vseh strupov, po strupenosti ga lahko primerjamo le s plutonijem. V naravi je izredno obstojen, organizem pa ga ne more razgraditi ali izločiti iz telesa. V maščobi ljudi in živali se kopiči v vedno večjih količinah in edina možnost, da ga organizem izloči, je preko materinega mleka in placente. Dioksin je rakotvoren, poleg tega pa se v organizmu že v najmanjših količinah obnaša kot hormon in zahrbtno povzroča nepopravljive in dolgoročne posledice pri razvoju živčevja z zmanjšanjem inteligence, povzroča hiperaktivnost in agresivnost pri otrocih, v zrelem obdobju plodnostne motnje in endometriozo, vpliva na imunski sistem in pojavljanje alergij ter povzroča vrsto presnovnih motenj kot je na primer sladkorna bolezen.

 Po raziskavi Svetovne zdravstvene organizacije (WHO)  mleko evropskih mater  vsebuje od 24- 144x preseženo dovoljeno dozo dioksinov. Po podatku Osnutka ocene od dioksinu US EPA iz junija letos povprečna ameriška  mama  podoji svojemu dojenčku v prvih 25 dneh življenja celotno življenjsko še dopustno dozo dioksinov. Slovenija je edina evropska država, ki še nima študije o količini dioksina v materinem mleku.

Skupina krajanov  krajevnih skupnosti Škofije, Ankaran, Hrvatini, Pobegi-Čežarji, Sv. Anton in Dekani  soglašamo, da  gradnja sežigalnice v bližini stanovanjske, šolske, kmetijske in turistične cone ni sprejemljiva, zakonska zaščita in uveljavljanje zakonodaje prešibko, da je oblast do onesnaževalcev  popustljiva in ne pristajamo na to, da se naše že tako preobremenjeno okolje še dodatno obremenjuje s toksičnimi snovmi.

 Koordinacijski odbor krajevnih skupnosti za čisto okolje se obrača tudi na zdravnike in druge sokrajane, da se nam pridružijo v skupni akciji proti novemu onesnaževalcu v naši soseščini.

Koordinacijski odbor za čisto okolje Krajevnih skupnosti