Slovenska planinska pot

Speljana je od Maribora do Ankarana in označena s Knafeljčevimi markacijami z dodano številko 1. Na območje, ki ga obravnavamo v tem vodniku, prihaja z vrha Slavnika (1.028 m) in se spusti do Prešnice (2 uri) ter dalje skozi Petrinje mimo Svete jame do Socerba (2 uri). Od tu sestopimo v vas Osp (45 minut). Pred nami je enourni vzpon na hrib Tinjan, ponudi se razkošen razgled, istoimenska vas pa je najvišja vas Slovenske Istre. Od tu sledimo asfaltni cesti do Škofij (1 ura). Čaka nas še zadnji vzpon proti Hrvatinom in nato sestop do morja, ki se ga dotaknemo v Ankaranu po uri in pol hoje, kar bo posebno zadoščenje zlasti za tiste, ki so svoj pohod začeli v Mariboru.  

MAŠA V SVETI JAMI

   Člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra že več kot poldrugo desetletje skrbimo za Sveto jamo na Socerbu, v kateri lahko obiskovalci v soju karbidovk vidijo naravne pojave (po obliki je hladnica, generacije kapnikov...) kot tudi sožitje človeka z naravo. Je edina podzemna cerkev pri nas. Škof Tomasini piše leta 1650, da "sveta Giama" cilj vernikov, ki se spuščajo po kamnitih stopnicah do oltarja iz starih kamnov. Omenja tudi "canevo", vinsko klet, grofa Petača (Faraone, E., Radacich, M., 1990, Nota bibliografica sulla grotta di San Servolo; Atti e memorie CGEB, 29, 7-42, Trst). Vse do konca druge svetovne vojne je bila pomembno romarsko središče. Takrat je bil razbit oltar in za okoli štiri desetletja prepuščena vandalizmu. Jamarji smo obnovili vrata in poti in izvajamo vodene obiske. Predstavljena je tudi na spletni strani: http://www2.arnes.si/~kpjdd2/sveta.htm
   Prizadevamo si tudi za obnovitev običajev vezanih nanjo. Leta 1988 je bil v jami koncert MPZ Obala ob prireditvi "Odprta meja", leto za tem sta 1. maja zaigrala Mišo in Juri Cener, ob dnevu S. Socerba pa so zapeli člani Obalnega okteta.
   Ob svetnikovem dnevu je bila v nedeljo 27. maja 2001 sveta maša, ki je daroval dr. Andrej Poznič. Vanjo se je vključil 35 članski mešani pevski zbor Alpes, ki ga sestavljajo člani planinskega društva iz Oderza v Italiji in ga vodi Paolo Dalla Pieta'. Narodne in nabožne pesmi so napolnile izjemno akustičen prostor. Ustanovljen je bil leta 1962, ima več nacionalnih priznanj, leta 1989 je bil pobudnik srečanja pevskih zborov italijanskih planinskih društev, pred 3 leti je izdal prvi CD.
   Popoldan je bila v jami in okolici še prireditev, ki jo je organizirala občina Dolina. Za v prihodnje se dogovarjamo za revijo pevskih zborov, kar bi pripomoglo k oživljanju obiska tega kraja.

  Vonj po kadilu se staplja s pesmijo, ki napolnjuje prostor, in mistično svetlobo sončnih žarkov, ki prodrejo do oltarja in puščajo v temi upognjene silhuete vernikov...si nam ni težko pričarati ko se spuščamo po stopnicah v Sveto jamo pri Socerbskem gradu. Njen vhod se nahaja v borovem gozdu, okoli 150 m od slednjega, ob planinski transverzali. Da smo v edini podzemni cerkvi v Sloveniji nas opozarja v kapnik vklesan kropilnik in stopnice nad njim, ki vodijo na kor. Od oltarja,
ki je bil po opisih v slogu 17. Stoletja, bogato okrašen, iz raznobarvnih marmorjev s svetnikovo podobo, so po barbarskem posegu pred petdesetimi leti ostale le stopnice in prestreljen mozaik.Takrat je bil prekinjen večstoleten običaj procesij na dan svetega Socerba, 24. maja, ki ga omenja že Valvasor v monografiji o vojvodini Kranjski. V njej je tudi opisana legenda o mladeniču, ki se je zatekel pred preganjalci v podzemlje za skoraj dve leti. Na zgoraj naveden dan leta 284 naj bi bil ubit v Trstu. Tu je opisana tudi ponvica s čudodelno vodo, ki se nahaja za kapniškim stebrom. Med drugim naj bi pokazala tudi ali je obiskovalec grešil.
  Iz vhodne dvorane vodijo stopnice mimo podrtih kapnikov in starih napisov na steni do vinske kleti.Isti vir navaja, da jo je dal urediti grof Petač. Ker se ni spodobilo tako skruniti svetega kraja se mu je takoj skisalo, tako da na ta poseg spominjajo le še vrata.
  Raziskovalci so se od tu spustili še 20 m nižje, tako da zanaša globina jame 44 m, dolga pa je 200 m. Na njenem dnu so naleteli na potok, za katerega je sledilni poizkus pokazal, da se steka v izvire v Dolini. Tekoča voda segreva jamski zrak, katerega temperature pade pozimi pod zmrzišče, saj je ta kraška votlina po obliki »ledenica«. Na to opozarja tudi »nagrbančen« strop nad vhodnimi vrati, ki je posledica korozije kondenzirane vlage na stiku med hladnim jamskim in toplim zunanjim zrakom.
  To in še več lahko ljubitelji narave izvedo vsako nedeljo ob 14. uri, ko jih v svetnikovo zatočišče povedejo njegovi upravljalci, člani Jamarskega društva Dimnice iz Kopra, tel. 066-526036 ali 265184. Nedeljski izlet velja izkoristiti še za spoznavanje drugih zanimivosti stopnjastega sveta Bržanije, o tem pa prihodnjič...

Franc Malečkar 

V ATENAH PROSLAVILI SLOVENSKI KULTURNI PRAZNIK

Kulturni program je izvedlo Kulturno društvo Hrvatini, pod pokroviteljstvom katerega so se občinstvu predstavili: Mešani pevski zbor Adriatic, folklorna skupina Oljka ter glasbena skupina Istrski godci.

MePZ Adriatic je pričel koncert z venčkom slovenskih narodnih pesmi ter ga v drugi polovici zaključil z izborom istrskih ludskih pesmi. Sledila sta nastopa Istrskih godcev in folklorne skupine. Ob koncu koncerta je ponovno nastopil MePZ Adriatic, ki je zapel tudi dve priljubljeni grški pesmi ter tako navdušil tudi grške gledalce.

Koncerta se je udeležilo preko 100 gledalcev, med katerimi so bili zastopani predvsem Slovenci, ki živijo v Atenah, del diplomatskega zbora, predstavniki grških ministrstev, poslovni partnerji, delegacija poslancev slovenskega parlamenta, številni Grki – prijatelji Slovencev, med njimi tudi znani televizijski novinar Titelora.

Istega dne dopoldne so skupine KD Hrvatini nastopile že v mednarodni šoli American Community School, kjer so se predstavili občinstvu, ki je štelo okrog 200 študentov, dijakov in osnovnošolcev, katere so z zelo uspelim nastopom navdušili.

Povzeto po poročilu Valerije Mikelj