KAKOR ODSEVI S KANALA GRANDE


kakor decembrski odsevi sonca
kakor zlati odbleski
na trepetajoči vodi kanala
kakor ledena voda zimzelena
na zvitih palačah njihovih
prednikov

skozi umazana okna vaporetta
kanal vedno dvakrat
dvakrat zavije
čudno mesto
gotskih obokov
renesančnih palač
razpadajočega mesta
okuženih kanalov

gniloba pride vedno
od temeljev
od znotraj
gniloba prihaja
nad palače
nad mesto
nad mano

na vaporettu
benečani
živahno mrmrajo
ca rezzonico
ca d oro
ghetto
odsevi sonca
pod oboki rialta

galebi kričijo
hočejo na odprto
proti zatteram proti giardinom
edino galebi
s svojimi okroglimi telesci in
italijansko
mijavkajoče mačke
edino živali in jaz
v mestu
duhov

ob večerih
rožnata zarja
prihaja turnersko vijolična z
belo
slike ziottija v galeriji
traghetto
komunicirajo z onostranstvom
metafizične figure
v krajihnah
oddaljenih sonc
njihov avtor
je že poklican
zaznamovan
z one strani
kot vsi

na vaporettu
benečani
živahno gestikulirajo
stari
pa  brezizrazno
skozi umazana
okna vaporetta
umazano čakajo
svoj čas



NATALIJA LJUBEZEN MOJA


natalija ljubezen moja
natalija amore mio

niti spomin se ne povrne več
ne senca spomina
na tiste bleščeče dneve
na beneški akademiji
v črno prepleskani
vedovini auli

ne senca spomina
najinih izbruhov smeha
lepote brezkončnih pogovorov
najinih nežnosti in
barvnih užitkov

zaslepljena od tvoje aure
omamljena od tvojih umetnij
in pornografskih risb
sem brezskrbno uživala
svojo prvo
in zadnjo
beneško pomlad
1986

natalija ljubezen
moja
niti sence spomina ni več
na tisti očarljivi
brezskrbni čas
ko so stvari
in živali
in ljudje
še imeli enotnost in smisel

zdaj
pa brez
tebe
črna gondola
vogalonga
gondola nera
prihaja iz vodne megle
v rumenem siju svetilke tesnoba

brez tebe
zdruznenje smisla
na vekov veke
amen
ŠE ENKRAT SAMO ŠE ENKRAT

pripeljati se v soncu
z vlakom z višine nad tržaški
zaliv
zlati madeži svetlobe na srebrni plošči
po vsem krogu obzorja
v bršljan ovita stara visoka
debla na pečini
kot v bršljan ujete nostalgične
delvauxjeve
črnooke deklice
pinije ciprese
bori
visoka
strmo odrezana čer

videti
prvo cvetoče drevo
prvi cvetoči grm nove pomladi
še enkrat
capriccio veneto
capriccio
mojih prednikov

KAKOR MOJA IKONOGRAFIJA

metulji
rože
sonce luna
nebo ptiči
metuljeve lastne
podobe
njegov vidni
svet ponoči

figure mojih sanj
moje zavesti
simbolne podobe
približane se forme
zabrišejo

samo besede imam
samo črke
znake za glasove
znake za misliti
čutiti
želeti
jebati
samo besede in
barve
besede besede besede

sheme
velikih miselnih sistemov
samo besede
iz moje osebne
govorice
besede
za
ptičjo govorico
za mačjo govorico
za pasji
gobec
daj mi eno
eno samo besedo pojasniti
zakaj

POTOVANJE V DEŽELO LAŽI

še ta zadnja dolgočasna
dolgočasna
vrata so ostala zaprta
brezsmiselna potovanja

vlaki
januarskih meglenih mrazov
še zadnja vrata dolgočasja se zapirajo
pokvarjene božje oči
van goghov modrikast avtoportret
ves penast
z britvijo
geometrične abstrakcije
neke indijanke
v beneški kleti
manjko
vitalne energije

hočem
kaj
charlot pozdravlja s klobukom
ponavlja ponavlja
za stroboskop
enkrat dvigne klobuk
z  svojo glavo vred
in jo obrnjeno na
glavo
postavi nazaj na vrat

moj bog
dekle
natalija
indijanka iz paname
kaj v absurdnosti sveta
pri šestindvajsetih
ne najdeš kaj

manj slaboumnega


NATALIJA PODLASICA MALA

ta topi smrad po živini
zaudarja od tvoje pokvarjenosti
osvoboditi se
tvoje bližine
priti kot sonce
na mlado zelenje
oditi od tvoje
praznote
nedeljskega jutra v mestu

natalija
podlasica moja
priliznjena napihnjenka
samo slepilo in laž
na koncu pa
le naveličanost
dolgčas

podlasica
poznaš
tisti grafit na vaporettu
vietato a inculare a freddo
mogoče pomeni
prepovedano drkanje
jebanje v mrzlo rit
v mrzlo
pičko
jebemti pička
NAPREJ
NAZAJ