Seminarska naloga:

 Marko Iršič 1.Letnik Andragogike Ljubljana, 1999

Sedem navad zelo uspešnih ljudi

 

Stephen R. Covey navaja kot pogoj za uspešnost sledeče navade:

  1. Biti Proaktivni
  2. Začeti z jasnim premislekom
  3. Postaviti pomembne stvari na prvo mesto
  4. Misliti zmagam zmagaš
  5. Najprej skušati razumeti nato iskati razumevanje
  6. Delovati sinergično
  7. Nabrusiti žago

Do teh spoznanj je prišel s študijem knjig in člankov o uspehu napisanih v zadnjih 200 letih, opazovanjem in reflektiranjem izkušenj.

V obdobju zadnjih 200let je tudi odkril bistveno razliko v pristopu, to je Razlika med osebnostno in značajsko etiko. Prva se pojavlja v zadnjih 50 letih prej pa je bila v ospredju druga.

Osebnostna etika temelji predvsem na tehnikah in vedenju, ki pripelje do hitrih rezultatov, med tem ko druga temelji na celostnem oblikovanju svojega značaja.

Paradigme ki jih imamo, bistveno vplivajo na naše dojemanje in interpretacijo okolice in dogodkov in s tem tudi na naše odzivanje, zato je pomembno, da paradigme ustrezno prilagodimo inn jih naravnamo na uspeh.

Stephen Covey govori tudi o ravnotežju med dobljenimi rezultati in sposobnostjo take rezultate dosegati Ali »načelo P/PS« P pomeni proizvodnjo željenih rezultatov, PS pa proizvodno sposobnost.

 

Zasebna zmaga

Sem spadajo prve tri navade. Te se nanašajo predvsem na posameznika in ga vodijo od odvisnosti k samostojnosti.

Bodite Proaktivni

Delovati ali odzivati se? To je zdaj vprašanje! Isto, kot če bi rekli:

Biti ali ne biti. Namreč če se samo odzivaš, potem je tako kot da te ni. Si kot stroj, ki deluje po programu. Če pa Deluješ proaktivno pa si kot programer, ki program sestavi.

Za proaktivnost pa je pomemben tudi Jezik. Jezik oz. Besede, ki jih uporabljamo, nam hitro povejo precej o tem, ali smo pproaktivni ali reaktivni (odzivni).

Besede moči, kot so hočem, zmorem, to je priložnost, …

Ali pa besede nemoči: moram, ne zmorem, to je problem,…

Nam govorijo o našem načinu, hkrati pa ga tudi utrjujejo in ohranjajo. Zato je pomembnno, da skupaj s spremembo paradigme spremenimo tudi te izraze. Besede namreč vplivajo na našo miselnost…

Območje udeleženosti je področje našega življenja, ki nas zadeva. Območje vpliva pa je tisto področje na kateregaimamo neposreden ali posreden vpliv. Pomembno je, da se osredotočamo na območje vpliva, ker tam lahko povzročimo spremembo in ga s tem tudi počasi širimo…

 

Začnite z jasnim premislekom

Vse stvari so ustvarjene dvakrat: prvič v ideji in drugič v materialni stvarnosti. Večina ljudi pa je ustvarjalcev le v drugem delu, torej uresničujejo ideje drugih ljudi. Potreben je življenjski pogum, da si upamo vzeti svoje življenje v svoje roke, vendar če tega ne storimo, tudi nikdar ne bomo uspešni.

Kako je s tem v življenju govori naslednja misel »Ko se rodimo smo vsi originali, ko umremo, pa smo 99% ponaredki«

Za to, da bi lahko uresničevali svoje ideje, torej živeli svoje življenje pa je zelo koristna Izjava o osebnem poslanstvu. V njo ztapišemo temeljne smernice, p'o katerih želimo živeti in poslanstvo, ki ga odkrijemo in ga želimo uresničevati. To je pomembno tudi zato, da lahko občasno preverjamo, ali nas naši vsakodnevni opravki vodijo naprej v smeri našega poslanstva ali ne…če ugotovimo, dfa ne, potem lahko spremenimo opravila, ki jih imamo, ali pa se vprašamo, če ssmo osebno poslanstvo sploh ustrezno ugotovili, in če ne, lahko izjavo o osebnem poslanstvu predelamo. V vsakem primeru pa nej bi se tudi ta izjava stalno raazvijala in nadgrajevala.

Pojem Osrediščenost pomeni, katere stvari imajo največji vpliv na naše življenje in odločitve.

Možne osrediščenosti: Denar, lastnina, delo, užitek, partner, družina, cerkev, jaz, prijatelji, sovražniki, …..in načela. Od teh Covey najbolj povdarja pomembnost osrediščenosti na načela in skozi načela na druga področja.

 

Postaviti pomembne stvari na prvo mesto

Pomembno je, da si postavimo prioritete. Razdelimo jih lahko po kriteriju pomembnosti in nujnosti.

Torej: pomembne in nujno, pomembne in ne nujno, nepomembne in nujne ter nepomembne in nenujne.

Covej pravi, da večino časa porabimo za zadnji dve vrsti, čeprav bi ju v bistvu lahko izpustili. Uspeh pa leži v pomembnih in ne nujnih. Seveda se pomembnim in nujnim ne moremo izogniti. Da se ukvarjamo z njimi je zelo pomembno. Lahko jih primerjamo z požarom, ki ga je potrebno pogasiti, med tem, ko drugo vrsto nalog lahko primerjamo z zaščito pred požarom…

Da bi lahko uresničevali te naloge oz. Se osredotočili na pomembne, pa je koristno, da si naloge našrtujemo in sicer dolgoročno in kratkoročno. Pri uresničevanju načrtovanega pa je nujna fleksibilnost.

V zvezi z nalogami, ki ni nujno, da jih opravimo sami, pa se lahko poslužimo poverjanja nalog. Pri tem je pomembno, da opredelimo, kakšni naj bodo rezultati, smernice, viri, merila, odgovornost in posledice. Poznaamo pa delno poverjanje in popolno poverjanje.

Stephen Covey pa trdi: Zaupanje je najvišja oblika motivacije!

Zmaga v javnosti

Sem spadajo druge tri navade. Pripeljejo nas od neodvisnosti k sovisnosti. To je k sodelovanju, ki pa ne temelji na odvisnosti, ampak na nadgradnji neodvisnosti.

Čustveni bančni račun je pojem, ki ga Coveey uvede, da bi lažje ponazoril dinamiko v odnosih. Če Nalagamo na čustveni bančni račun s tem krepimo odnos (glavnico) in zato iz odnosa tudi več dobimo (obresti).

Najjpomembnejši Pologi na ta račun so:

Razumevanje posameznika

Posvečanje majhnim stvarem

Izpolnjevanje obveznosti

Razčistiti pričakovanja

Osebna integriteta

Iskreno opravičilo ob napaki

Mislite zmagam zmagaš

Poznamo različne miselnosti:

Zmagam - zmagaš

Zmagam - zgubiš

Zgubim - zmagaš

Zgubim - Zgubiš

Zmagam

Zmagam - zmagaš ali brez dogovora

Od tega sta pravzaprav le prva in zadnja konstruktivni in potrebni za uspešnost. Ostale prispevajo precej k naši neuspešnosti, čeprav na prvi pogled nne zgleda tako.

Pet razsežnosti zmagam-zmagaš je:

  1. Značaj (integriteta, zrelost, miselnost, da je vsega v izobilju)
  2. Odnosi
  3. Dogovori
  4. Podporni sistem
  5. Procesni sistem

 

Najprej skušajte razumeti nato iščite razumevanje

Covey navaja štiri vrste poslušanja: navidezno, selektivno, pozorno in empatično

Za uspešno razumevanje je nujno empatično ali pa vsaj pozorno poslučanje. Vsi bi radi bili slišani in razummljeni, a le malo kdo je pripravljen prvi poslušati. In ker vska želi biti prvi slišan, ne glede na drugega, velikokrat govorimo eden mimo drugega. Iz zagate nas lahko spravi tisti, ki se odloča prvi poslušati.

Pomembno pa je tudi to, ada po tem, ko smo drugega poslušali in razumeli dosežemo tudi to, da bo drugi nas razumel. In ljudje, ki so se počutili slišane veliko raje prisluhnejo drugemu.

Delujte sinergično

Za sinergično delovanje je potrebna Sinergična komunikacija, Spoštovanje različnosti in Iskanje tretje alternative. Torej, da v komunikaciji sodelujemo in nadgrajujemo, ne pa da se borimo drug proti drugemu, da upoštevamo in spoštujemo različnost kot vir bogastva in ne, da jo zatiramo in pa da iščemo rečitve, na katere morda še nismo pomislili, pa bi na problem odgovorile bolje in bolj celostno, kot pa te, ki jih že poznamo.

Nabrusite žago

Da pa bi sploh lahko delovali je potrebno, da razvijamo in vzdržujemo svoje sposobnosti in sicer na vseh razsežnostih:

Fizični, Duševni, Družbenočustveni in Duhovni, pri tem pa je pomembno, da vzdržujemo ravnotežje in ne zanemarjamo kkake razsežnosti.

V zvezi s tem pove Covey naslednjo zgodbico:

Mož je zelo hitel z delom, bil je drvar in je žagal drevesa. Nekdo je prišel mimo, se ustavil ga malo opazoval, potem pa predlagal: Če bi se malo ustavil in nabrusil žago, bi lahko več naredil z manj truda.

Možak pa mu je odgovoril: saj bi, a imam toliko dela, da enostavno nimam časa nabrusiti žago.

 

Literatura:

Stephen R. Covey: Sedem navad zelo uspešnih ljudi, Mladinska knjiga, Ljubljana 1994