SVOBODA
Ali smo svobodni?
Za odgovor na to vprašanje, je potrebno najprej ugotoviti, kaj je svoboda. Kaj pomeni pojem svobode?
V glavnem je v slovarjih opredeljena kot stanje ko nisi ujetnik ali suženj oz. da lahko počneš to kar želiš.
V materialnem oz. fizičnem smislu je
na to vprašanje zelo lahko odgovoriti.Kaj pa če pojem razširimo na duševno in duhovno svobodo?
Torej smo svobodni, če nismo ujetniki ali sužnji duševnih in duhovnih pojavov oz. smemo vršiti duševne in duhovne procese, ki jih želimo.
En del svobode je tore
j, da lahko počneš oz. dosegaš to kar želiš.To pa zajema dva vidika:
da smeš in
da zmoreš.
Na primer:
Leteti po zraku brez zračnega plovila smeš, vendar ne zmoreš. Tu si omejen z fizikalnimi dejavniki.
Prav tako smeš prositi dekle za ples, vendar morda ne zmoreš, ker se bojiš. Tu si omejen z duševnimi dejavniki.
Še veliko je stvari, ki jih smeš, pa vseh niti ne poznaš in jih zato ne zmoreš. Omejuje te nevednost.
Torej bi se dalo reči, da smo ujetniki oz. sužnji nevednosti.
Kaj če človek ne ve, da obstaja še kaj več kot tisto, kar pozna?
Na primer, če bi nekdo od rojstva živel na nekem otoku in sploh ne bi vedel, da obstajajo še drugi otoki in drugi ljudje? Ali bi bil zaradi tega nesvoboden?
Ne bi bil ujetnik niti suženj in kar bi si želel, bi smel početi.
Kaj pa če je na tistem otoku že od rojstva zato, ker so se ga določeni ljudje na primer zaradi političnih vzrokov hoteli znebiti, na primer, da kralj ne bi imel naslednika.
Ali je ta manj svoboden kot tisti, ki je na tem otoku brez namena drugih ljudi?
Če je svoboda tudi to, da smemo uresničevati tisto, česar si želimo, je bistveno vprašanje:
Kaj si želimo?
Ali je svoboden nekdo, ki je suženj, pa si niti ne želi, da ne bi bil? Na nek način verjetno da, vendar kaj pa če morda niti ne pomisli na to, da bi bilo možno ne biti suženj, še posebno ko se tisti ki niso sužnji ločijo od sužnjev na primer po barvi kože. Ali je ta bolj svoboden, kot tisti, ki ve, da je možno ne biti suženj.
Kaj pa, če nekdo sploh ne ve, da je suženj, torej nesvoboden?
Veliko stvari ,š
e posebej v otroških letih, sprejemamo kot take in se sploh ne sprašujemo, če nas omejujejo. Če pa si želimo kaj drugega, poizkušamo to doseči. Sčasoma pa nam začne upadati pogum oz. vera, da bi dosegli tisto, kar si želimo. Pa bi veliko stvari še lahko dosegli, vendar niti ne poiskusimo. In s tem sami postavimo dodatne meje svoje svobode.Svoboda je tudi v tem, da si prizadevamo za tisto, kar si želimo in verjamemo, da lahko to dosežemo. Pri tem ko iščemo pot, pa potrpežljivo vztrajamo.
Morda je Jezus mislil tudi na to, ko je rekel naj bomo kakor otroci.
Vsekakor se možnosti svobode širijo tudi s tem, da poznamo več stvari in vemo več.
Ko ugotoviš, da si suženj, se lahko odločiš, ali želiš to ostati ali ne. Prej pa nisi vedel za to izbiro.
Kaj pa posthipnotična sugestija? Ali omejuje našo svobodo, čeprav se nam zdi, da si sami želimo narediti tisto kar naj bi naredili?
Kako ugotoviti, kaj je tisto, kar je zares naše, kar nam ni posredovano od drugih?
Svoboda je tudi v tem, da se lahko odl
očiš za tisto, kar želiš.Torej je nujno, da se sprašuješ, kaj želiš, kaj si je smiselno želeti in predvidevati, kaj si lahko kdaj kasneje želel, da z uresničevanjem tega, kar si želiš zdaj ne bi onemogočil tistega, kar si boš želel pozneje.
Lahko pa se t
udi prepuščaš občutku o tem kaj si želiš in dovoliš, da te vodijo razni dejavniki, ki vplivajo na tvoje želje in se sploh ne sprašuješ o tem, kaj si želiš.Da pa bi vedel, kaj si želiš, je pomembno, da poznaš načine, kako drugi vplivajo na tvoje želje, s čemer bi lahko izločil tisto, kar si ti v resnici ne želiš, saj bi znal ta vpliv preprečiti.
Svoboden si šele, ko se za nekaj odločiš sam, ne da prevzameš željo nekoga drugega. Ali pa tudi ne.
Pred nas pa se postavlja še eno vprašanje:
Kako vemo, ali je dol
očena želja izvorno naša, ali nam je posredovana od zunaj, če pa se na primer človek ki izvrši nekaj po tem ko so mu med hipnozo to sugerirali, ne zaveda tega, da mu je bila ta želja posredovana od drugih.Kaj pa če nam je kdo sposoben sugerirati neposredno v naš um, na primer s pomočjo telepatije?
Kaj pa če morda nobena želja ni izvorno naša ampak je tako ali drugače sugerirana?
Niti ni pomembno.
Svobodni smo, če sprejmemo našo omejenost oz. nesvobodo kot naše izhodišče, prevzamemo odgovornost in dejavno spreminjamo oz. širimo meje tako da s tem omogočamo večjo srečo sebi in drugim, ter nismo nezadovoljni zato, ker nismo bili postavljeni v drugačne okoliščine.