Opozorilo: stran vsebuje veliko slik zato se odpira počasneje, hvala za potrpljenje.   

Dinozavri 

Dinozavri že dve stoletji burijo duhove paleontologov in v zadnjih desetletjih tudi navadnim smrtnikom. V severnem delu Jadrana, kjer se je v obdobju krede razprostiralo plitvo, z otoki posejano morje, so v zadnjem času odkrili mnogo ostankov (kosti in sledi hoje) dinozavrov. Vsem odkritjem je skupnega to, da so jih odkrili navdušeni zbiralci (italijanski), ki so jim nahajališča tako rekoč na dlani. 
V članku boste spoznali nekaj kostnih najdb dinozavrov, ki so bila odkrita v Italiji, Sloveniji in Hrvaški. Vsi ostanki predstavljajo kamenček v mozaik življenja izumrlih velikanov  v pestri preteklosti Zemlje.  
   

  
  Rekonstrukcija okolja v obdobju krede na območju Istre. Večji zavropod in manjši teropod za seboj v mehkem blatu puščata sledi hoje, ki so se pogosto ohranile. 
(avtor slike: Berislav Kržič, slika je avtorsko zaščitena) 

 Do sedaj je bilo na območju Krasa (slovenskega in tržaškega) ter v Istri odkrito precej kostnih ostankov dinozavrov. 

Nahajališča so:
Bale, zaliv Kolone v Istri 
Kozina, gradbišče AC 
Ribiška vas pri Devinu, Italija 



  Nahajališča kosti krednih dinozavrov Istre in Krasa. (označeno z rdečimi napisi)
 

Zaliv Kolone pri vasi Bale (Istra, Hrvaška) 

 
Najstarejše nahajališče dinozavrovih kosti je iz obdobja spodnje krede (zg. havterivij/sp. baremij). Nahajališče se nahaja v bližini vasi Bale, oziroma je potopljeno v zalivu imenovanem Kolone. Nahajališče je odkril italijanski potapljač (g. Dario Boscarolli) in najdbe so objavili leta 1993. Nahajališče je "dobro" zaščiteno, saj leži pod vodo. Našli so veliko različnih kosti, med katerimi so se najbolje ohranila vretenca in večje kosti zavropodov (glej sliko na desni, najdeni deli označeni z rdečo), ob preparaciji s kislino pa so našli tudi nekaj zob (teropodi) in ostalih drobnih kosti. Stanje kosti je izredno slabo, zavoljo slane vode, ki ostanke dinozavrov hitro uniči. 
Glavne raziskave na kostnih ostankih dinozavrov iz Bal je izvedel dr. Dalla Vecchia, kostni ostanki pa naj bi bili shranjeni in razstavljeni v muzeju, ki bo "nekoč" stal v Balah, kjer je sedaj v mestni hiši zasilni razstavni prostor. 

 
 
Iz nahajališča pri Balah je bil opisan nov rod in vrsta dinozavra. Novi dinozaver z imenom Histriasaurus boscarolli je bil podoben afriškemu zavropodu rodu Rebbachisaurus. Rodovno ime je dobil po Istri, vrstno pa po najditelju g. Boscarolliju. 
Opomba:Opis rodu in vrste temelji na osnovi enega samega vretenca, kar je zelo dvomljivo. 

Slika desno: Vretence dinozavra Histriasaurus boscarolli iz Istre. 
 (risal M. Križnar; po Dalla Vecchia, 1998)   

  ... ostale najdbe (nepreverjeno in neobjavljeno) v Istri

Pred leti se je v poljudnoznanstveni reviji GEA pojavil članek z naslovom Dinozavri v Istri, v katerem navajajo sledi hoje dinozavrov in kostne ostanke dinozavrov, prikazane tudi na slikah. Raziskave na nahajališču vodi zagrebška univerza (hrvaški paleontologi). Ker ostalih podatkov nisem dobil je mogoče, da niso odkrili kosti dinozavrov ali pa želijo nahajališče zavarovati pred radovedneži (beri: italijanskimi znanstveniki).  

 ...in zablode  

Članek o najdbi okostja dinozavra pri Pazinu (kamnolom Berem) je bil objavljen v Večernem listu, 23.3.1999 in na internetni strani (www.istranet.org/istria/arheology/dinosaur.htm). Kot se je izkazalo je bila to potegavščina, velika domišljija ali samo neznanje, kajti o deset metrov dolgem skeletu dinozavra ne duha in sluha. Po vsebini internetnega članka so šli v meja znanstvene fantastike, da sploh ne omenjam mešanja ved paleontologije, arheologije in paleogeografije. 

Ribiška vas pri Devinu (Trst, Italija) 
  

Najbolj zanimivo in paleontološko bogato nahajališče kredne vretenčarske favne, tudi v svetovnem merilu je bilo odkrito v 80-ih letih prejšnjega stoletja. Odkrili so ga italijanski zbiralci, ki so ga skrivali vsaj desetletje (V Italiji je prepovedano nabiranje in hranjenje fosilov in mineralov). Prve objave o kosteh iz tega nahajališča so iz leta 1996. Starost kostnih ostankov je zgornje kredna, natančneje iz santonija (člen Borgo Grotta Gigante, analogno z našo Sežansko formacijo (?), po Jurkovšku). 
 

  
 
Kopija Antonia, razstavljena v Bologni  (sejem mineralov in fosilov 2001, foto: M. Križnar ©)
(tukaj klikni za več slik tega primerka)  
 

   
   
  Original hadrozaura Antonia iz Devina. (foto: Berislav Kržič ©)
 

 
V obdobju zgornje krede se je razprostiral na območju današnjega Istre in Krasa pas otokov med Evrazijsko in Afriško ploščo in tvoril arhipelag, na katerem so živeli dinozavri, prilagojeni na takšen način življenja (bili so manjši, primitivni zaradi izolacije). 
  
Da bi bolje razumeli položaj in razprostranjenost morja v kredi kliknite tukaj. 
  

Kozina (Slovenija)
  

Skromne kostne ostanke je bilo mogoče najti tudi po zaključku gradbenih del na AC pri Kozini.
Primerek na sliki je iz zbirke avtorja, vendar verjetno ne pripada dinozavru (?).
  

  
Članek, ki ste ga prebrali se bo verjetno nadaljeval, kajti vseh fosilnih ostankov iz nahajališč niso strokovno obdelali ali pa bomo mogoče odkrili še kakšna nova najdišča kosti dinozavrov. 
Vsekakor bom obdelal tudi sledi hoje dinozavrov (verjetno že v maju 2002), katerih ducat nahajališč je bilo odkritih v Istri.

Ob nastajanju članka so mi z informacijami pomagali strokovnjaki, ki so tako ali drugače sodelovali pri raziskavah nahajališč. Zato se zahvaljujem dr. Bogdanu Jurkovšku, dr. Fabiu Dalla Vecchii, dr. Flaviu Bacchii (podjetje Stoneage, ki preparira devinske dinozavre), mag. Adrijanu Koširju za podatke o kozinskih najdbah in nazadnje Berislavu Kržiču za pomoč in koristne nasvete. 
  

   nazaj na kazalo