2.del
3.del
4.del
5.del
6.del
7.del
Dejan Putr se je zbudil cel zlepljen in
presenečen nad jutranjim soncem. Ni vedel niti tega kje je. Ko si je počasi
ogledal okolico, se je udomačil in sklenil da je to vendar njegova soba, oba
sta si podala roke in Dejan je šel naprej spat. Čez tri ure je ponovil vajo in
spet sklenil kompromis z svojo sobo. Vstal se je in krenil proti kopalnici, ko
mu se naenkrat nekaj prilepi na podplat. "Grrrrr" reče , odlepi črno
stvar iz blaga in si jo malce ogleda. "Hmm, hrana ni." si reče. Po
prezupnem vklapljanju možganskih celic končno ugotovi da so to njegove
nogavice in da jih kočno lahko da prat. Zato jih zaluča na steno v kopalnici ,
kjer se prilepijo in pridružijo bratom gatam in sestram majicam. Potem si
postrga dele hrane iz zobov , se umije in zapusti pokopališče umazanih stvari.
"Ka pa kej dons?" se začne spraševati in sede v kuhinji na stol.
Avtomatično vzame cigarete , si pržge enega, enega pa strga. Potem vzame
paketek iz predala in posuje vsebino paketa pa mizi: "UUU, tut mal
skankičiči se je ostal od včer, nouro", reče in začne zvijati
jutranjega (zanj, za nas dnevni) mića. Potegne par dimov, se nasmeje in
začne delati zajtrk :"Mal jajčk, pa salam, mmmm, ta sir pa bo počas začel
hoditi, o lej ko mam še putr, kak lepo, pa kruhec, pa mal olivc za okus!".
Tako se naš Dejan začne basati, ko naenkrat zazvoni telefon. "Halo ? O
Sjeos, kak si kej? Ka kej delaš? Mah jst tule glih mal jem, ja, dej prid še
mam za enga, eh ni blema, dej no nehi, prid pa se bomo vse zmenl!". Do
konca poje zajtr, gre do radija pogleda svoje cd-je in da not reggemuffin cd. Počasi
se zagunga v ritmu in nasmeje, nato gre do okna ga na stežaj odpre, rigne,
prdne in se raztegne :" Aaaa, kak paše". Nato se mirno uleže pod
okno, da mu sonce sije direkt v glavo in zapre oči.
KONEC 1.DELA
NI DALEČ NAS SVET
(2.del)
Zbudil ga je zvonec.Oči so postale težje
kot so bile ko jih je zaprl, zato jih je razprl s pomočjo roke. Pritihotapil se
je do vrat in pogledal čez kukalo. Na vratih je stal širok nasmeh pod imenom
Branibor. "Ooo, kar naprej, izvoli, Kok kej?", je rekel Dejan. "Kul,
kul, glih sm enga sreču, pa smo mal skočl na samo, ja, včeri sm dobu novo
plato od med profesorja., lejga kak dub!", je odgovoril Branibor. Oba sta
se vsedla za mizo in začela diskutirati o najglobjih bistvih življenja, celo
tako globoko sta začela bresti da se jima je začelo nabirati intelektualno
blato na robu čela. Neankrat se Dejan zdrzne, skoči v luft in začne zavijati
z očmi. "Kaj ti je, kej narobe?!", je rekel Branibor. Dejan ga milo
pogleda in iz želodca se začujejo čudni glasovi, takšne kakor srečaš, ko
se pogovarjata mlad medved in zrela srna. Dejan preskoči mizo in poleti proti
WC-ju."Šit, morm zdržat, morm", se je čuje glas za njim. Vrata se
zaloputnejo, čuje se prasketanje in izliv želodca. Branibor pogleda mirno
proti WC-ju, poveča glasnost radia, pogleda po kuhinji, vzame iz mize rizle ter
se vrže na delo. Vzame rizlo v roke, nanjo potrese malo trave, doda ščepec
tobaka in zavije. Iz kopalnice se še čuje divjanje viharja, zato še bolj poveča
glasnost radia in prižge miča. Skozi glavo mu naenkrat poleti 1000 idej in
1000 barv in z leve pride mačka in mu kihne v obraz. "Bah, prasica",
reče in prime mačko v roke. Malo jo boža in stiska ter nato vrže v spalnico
in zapre vrata. Ker se je vreme na WC-ju umirilo, pristopi doi vrat in potrka:
"Ola, si še živ? Dej povej kaj!" "Aaaaa, prrrrd", se je čulo
v odgovor. Branibor se zasmeji in vsede pod okno ter se mirno pusti božati sončku.
KONEC 2.DELA
NI DALEČ NAS SVET
(3.del)
Ko je mirno skadil do konca, se je pojavil Dejan na vratih z nasmehom, ki mu je
paral obraz. Bil je zadovoljen : "To pa je pasal, a je še kej ?"
Branibor se je zasmejal in odkimal. Dejan se mu je pridružil v mrtvi pozi in
oba ste se ulegala v vertikalo in uživala."Čuj, stari a bi dons kam šli?
Ne lub se mi sam not bit. Ka če bi šli mal v mesto na en drink pa pol nekam v
naravo, mal se uležt", je rekel Dejan in milo pogledal Braniborja. Ta ga
je ocenil z kančkom očesa in mirno prikimal. V resnici je razmišljal o veliki
meduzi ki se zabava z Gameboy-em."Pa eno žensko morm srečat....Zadnjič
sem spoznal eno Tino, k je bla tak fantastična, da kapo dol. Ko sma se se menla
sm skoz letel zravn", je zadovoljno rekel Dejan. "Letel, kdaj pa ti ne
letiš? A ma fajn joške?", je vprašal Branibor in začel navijati še
enega. "Ne sam to, najlepše oči ma kar sem jih vidu, pa pametna je, faks
dela pa tut puha, skratka bojim se da sm se zaljubu", je ves vznemirjen
pritrdil Dejan. " Ja ka pa pol čakama, to namotamo pa gremo", se je
zarežal Branibor. Nato sta mirno še enega skadil, malo pospravila sobo in počasi
odšla iz stanovanja. Ko sta bila nekje na sredini poti do mesta, se je Branibor
spomnil, da je pozabil doma denarnico in je odšel domov. Tako se je Dejan počasi
šetal po mestu in užival vreme, ko naenkrat zagleda v izložbi najlepšo mizno
svetilko kar jih je v življenju videl. Po prvem šoku , si je še enkrat
detaljno pogledal svetilko in je uvidel da je to to. Ves presrečen je vstopil v
prodajalno in sklenil vprašati koliko stane svetilka.
KONEC 3.DELA
NI DALEČ NAS SVET
(4.del)
"Dober dan, vam lahko pomagam?", je vprašal prodajalec in s kančkom
očesa pregledal našega junaka. "Škatlice in pipe imate tam", je
pokazal na stranske police. "Hvala, ampak mene zanima tista svetilka
tam", mu je nazaj pokazal proti izložbi Dejan. Prodajalec je pogledal v
izložbo in se obrnil proti Dejanu: "Kaj? To svetilko mislite?Hja za dobrih
dvajset tisočakov vam jo dam." Tedaj se je Dejanu stemnilo, oblaki nesreče
so pribuhali mimo in ga brcnili v mednožje. Oblil ga je polt . "Aaaaaaa,
koliko z anavadno svetilko, saj še žarnice nima!" "Ja, kaj bi pa
radi, to je vrhunska svetilka Italijanskega designa in evropske kvalitete! To je
še poceni! Ko bi vi vedeli koliko stane ta svetilka v tujini, pri nas je
sigurno 20% cenejša kot kjerkoli!", mu ju odgovoril z resnim pogledom
prodajalec. " A jo lohk vsaj malo prižgete da vidim kako sveti? Dejte
no.", je milo pogledal Dejan. Prodajalec je stopil do pulta, prišraufal žarnico
v svetilko in jo prižgal. Svetilka je malo zabrenčala, se stresla in prižgala.
Dejan je ves očaran gledal svetilko: " Uaaau, kaka je. Pa kak
sveti...Dejte jo mi na stran, pridem po njo čez teden." Malo jo je še
gledal, gladil, govoril lepe besede, ko se je prodalec obrnil stran, zašepetal
poslovilne besede in odšel iz prodajalne. Šel je do parka in se tam usedel na
klopce. Tako je sedel in premišljeval kako za vraga naj dobi te mastne denarce.
Trudil se je in iskal ideje ter žical mimoidoče za čike. Čez uro se je malo
utrudil in se je zleknil na tla zraven klopce. Dobil je idejo in jo
izgubil. Ulegel se je bok. Ideja je začela prihajati, ko je prej urin prišel
po svoji poti mimo jeter in mu pokazal pot do drevesa. Vrnil se je k klopci in
se ulegel na trebuh. Zaspal je.
KONEC 4.DELA
NI DALEČ NAS SVET
(5.del)
Ob kakih osmih zvečer je zazvonil telefon. Klicala je mama, ki se je mirno
najavila na obisk ob 21.00 uri. Dejan je mrzlično začel pospravljati
stanovanje. Odprl je vsa okna, pospravil vse smeti, našel izgubljenega kanarčka
in ga vrgel smeti, vključil vse ventilatorje, spraznil svoj deodorant, prižgal
in ugasnil svečke ter ves izmučen padel v fotelj. Ura je bila 21:00:00 in mama
je vdrla v stanovanje. "Oh, kako slabo izgledaš, a nič ne ješ? Ježešna,
Ježešna pa tako življenje. Ja kaj pa bo iz tebe? No, tu maš mal štrudla, pa
prinesla sem ti še par majic, pa mlekca.." Dejan je gledal mamo in si zamišljal
da pred njim stoji sladoledar, ki mu prodaja kepico sladoleda. "Mami, sej
je v redi...ja, ja....". Mama ga je pogledala in si nadela plastične
rokavice. "Ne to pa ne! Moj sin pa že ne bo tako delal. Vse ti bom
spravila v red! " Dejan se je pametno umaknil in se vsedel nazaj na fotelj.
"Ja kaj pa je to? Neka stara cota v škatli pod tvojo posteljo, pa kako
smrdi !!!!". Dejan je mirno sedel, ko so mu začele hoditi po glavi ideje:
Hiša....drevo ...pes.. mačka ..... MAČKA!!!!!!! O ne! ..Mami! Pusti pri miru
to coto!!!!. "Sej bom, kar sam jo odvleci!!!!" Namreč nekoč daleč
nazaj je Dejan dobil v dar mačka. Skupaj sta živela v simfoniji kar nekaj časa,
dokler ni maček odkril da obstajajo mačke in da če dosti mijavkaš dobiš
dosti stvari. In tako se je naš maček razplojeval po vsej okolici in potem cel
utrujen hodil se celit in krepit k Dejanu. Nekoč pa ga je neka ljubusumna
lastnica košate mačke Lizi ( ki ni bila več tako košata po predstavitvi našega
mačka ) zastrupila. Tako je ta maček ves zblejan prišel domov in se zatekel
pod posteljo našega Dejana. Ker je le ta bil glih na morju, je ugotovil smrt
svojega mačka šele pred kratkim in ga je lepo pospravil v škatlo za spomin.
Imel je v mislih da bi inštaliral motorčke v tačke, in bi uporabil mačko za
uro. Vendar je izgubil eno tačko zato je ta ideja odpadla, kot je tudi tačka...
KONEC 5.DELA
NI DALEČ NAS SVET
(6.del)
Tako je Dejan sklenil da se ne bo ubadal z čudnimi dejavniki ki so zaromali v njegovo okolje in je lepo pustil mamo da dela po svoje. Sam se je namestil udobno v fotelj in razmišljal. Nakar mu je šinila ideja in g azadela najprej v komolec. Nato se je domislil še ene in ta mu je zletela nad glavo se odbijala po sobi in mu pristal pri nogi. Urno je skočil in jo ujel, preden je sklenila,da naredi še en krog. Vzel je papir in začel pisati pesem.
Pesem o mali bolhi
Bila je bolha,
o, bolha, bolha bolhasta
katera se vedno veseli,
kjer skače, vse srbi.
O bolha, bolhasta
ne mi skakat niti po roki.
hhhh, mogoče pa nisi osamljena kot jst.
Oooo, bolha.....njam
Pogledal je svoje remek delo in mirno prikimal." Maaaami, pjt tole pogeldat, napisal sem je glih zdle, sam za tebe." Mama je stopila v sobo, vzela papir, prebrala pesem, pogledala svojega sina, mu prhnila v obraz in šla naprej pospravljati. Dejan ni vedel ali je to pozitivna ali je to negativna kritika. Oblil ga je znoj in iz nosa mu je štrlela muca. Ni več poti naprej, no niti nazaj. Urno se je ustal, preveril če ima rizle v žepu in oddrvel ven. Čas je za nekaj, čas je za mitcha.
KONEC 6.DELA
NI DALEČ NAS SVET
(7.del)
Dejan je stoil čez vrata in se spomnil da je določene stvari pozabil. Vrnil se je v svojo sobo, kjer je mama zgrožena stala nad kupom papirjev. "Sine? A si mi ti pozabil povedati kaj? Naprimer da še nisi končal šole ?!!!!! Ti buhtlelj neumen, a misliš da škoduješ meni, ne!, škoduješ sebi in to boš na žalost dojel ko bo prepozno!!!! Da se mi takoj zgubiš nazaj v šolo in vpišeš zadnji letnik !". V tem trenutku je Dejan obstal. Možganski valovi so počasi dobivali svoj ustaljen ritem in delček možganov ki je videl zadnje mesece temo, je vžgal luč in nadeval kar velik zalogaj moralnih podukov. Dejan se je vsedel na rob postelje, milo pogledal mamo in dejal: "Mami, obljubim, da bom poskrbel za šolo. Zares obljubim. Življenje mi je tak šibnal to leto da sem čisto pozabil na šolo. Sej neki dobim dnarja pa to, sam šola, ja to pa je za končat..... Mami a mi lahko posodiš za šolnino?". Mama je mirno stala in zrla v oči Dejana. V glavi ji je vrelo. Grčevito je stiskala ročaj metle in si zamišljala kako udriha po hrbtu svojega sina."A ja? A tako. Ja kolk pa morš plačat? No, sej ni važn. Jaz ti plačam šolnino, ampak če ne narediš šole, ne dobiš nikoli več niti ficka od mene. Pa da ne boš mislil da ne boš nič storil za to. Vsak teden boš v torek pomagal babici pri opravkih! ". "Ampak mami! No, mami", je z milim glasom rekel Dejan. "Ja, nč ne govori in ne gledaj milo kot pudl! To moraš narediti in konec, pika, pa da ne čujem več besedice! ", je ukazovalno rekla mama. "V redu, mami, obljubim da bo vse v redi in da te ne bom več tako šokiral.", je pritril Dejan in objel mamo. Mama mu je vrnila objem in ga pobožala po glavi : " Tokrat pa pazi sine, upam da me ne boš razočaral". Dejan jo je pogledal in nekje v svoji duši mrknil.
KONEC 7.DELA
Baron rozagorjačka (alias DefTonner)