HIWASSEE LOOP

Prototipno modeliranje ameriških železnic

Prototipno modeliranje je dokaj zahteven proces, saj izdelujemo ti. posnetek originala, kot je v naravi.

Kar precej let se ukvarjam z železniškim modelarstvom in zgradil sem že dve manjši maketi: prvo v merilu H0e, torej ozkotirnico, in drugo, normalno tirno, v velikosti H0, torej v merilu 1:87. Čez čas sem se poskusil še v modulnem maketarstvu, ki je svojevrsten izziv in nam omogoča s sestavljanjem modulov postaviti res zelo veliko maketo. Zgradil sem šest modulov v FREMO standardu, s katerimi občasno sodelujem na modulnih srečanjih. Ta, zadnji način, mi je bil doslej najbolj všeč, saj je najbližje dogajanju na pravih železnicah. Tudi vlake vozimo po voznem redu ali grafikonu, kot ga tudi imenujemo. In modulnih maketarjev je v Sloveniji kar nekaj.

Že od nekdaj pa so me privlačile ameriške železnice. Tudi moja prva lokomotiva, ki sem jo kupil za svojo žepnino, je bila ameriška dizlovka družbe Burlington, v sistemu N ( 1:160 ). Čudovit izdelek, takrat še Mehanotehnike, iz Izole. Pri tem je ostalo in dolga leta je bila želja o maketi ameriških železnic skrita nekje v meni. Zgodilo pa se je, da sem službeno odpotoval v Združene Države in želja je prerasla v radovednost in iskanje…

Za resen začetek predlagam, da si priskrbite standarde severno ameriških modelnih železnic NMRA, ki so brezplačno na voljo na med mrežju in jih dobro preučite. Mimogrede: sedež NMRA je v mestu Chattanooga, država Tennessee, v kateri sem bival dalj časa. Organizacija je vredna obiska, saj je po mojem mnenju edinstvena zakladnica železniškega gradiva, takšnega in drugačnega.

In še razdelitev železniških regionov v USA:

Začel povsem na začetku, kot so mi svetovali in tako počno tudi ameriški modelarji:

1. izberi progo, ali le njen odsek, ki ga boš modeliral

2. izberi prostor za postavitev makete in določi velikost in obliko makete

3. določi merilo, oz. razmerje v katerem bo maketa zgrajena in vrsto makete

4. odloči se za vrsto nosilne konstrukcije

5. začni zbirati vso razpoložljivo gradivo o progi, ki jo boš modeliral

6. pridobi skice ali načrte objektov na in ob progi

7. napravi podroben načrt tirne trase v merilu 1:5

8. če je le mogoče, fotografiraj čim več detajlov na in ob progi

9. odloči se za vrsto upravljanja – analogno ali digitalno in nariši električne povezave

10. nariši relief pokrajine v merilu 1:5

11. nariši tloris makete z vsemi objekti in sestavi seznam objektov

12. zberi in uredi seznam voznega parka

13. napravi predračun stroškov in dobro premisli, če je to res to, kar želiš, šel nato začni z nakupovanjem tirnega materiala in materiala za gradnjo nosilne konstrukcije

14. sledi začetek gradnje makete – nikar ne hiti!

15. napravi funkcionalno - operacijsko shemo makete, po kateri se bo odvijal promet

16. označevanje vlakov, voznoredna knjižica in tabele

1. Izbira proge

Dream it, Plan it, Build it ( sanjaj, načrtuj, izgradi ). Dobro in enostavno ameriško načelo, ki zasnesljivo deluje, če res želimo zgraditi maketo male železnice. Na podlagi prigovarjanja in dokazovanja ameriških kolegov, prebiranja knjig in revij, sem se odločil, da bom modeliral resnično železnico, torej takšno, ki je bila, ali pa še obstaja. Kasneje sem šele doumel, zakaj američani navijajo za replike pravih železnic. Temu v prid govori en sam, zelo dober razlog: če gradimo maketo po svoji zamisli, nemalokrat zaidemo v dvome, kaj je prav in kaj ni, ali je to kar delamo podobno pravi železnici, kaj bodo menili znanci, ko bodo videli množico postajnih tirov postavljenih kar tako »iz glave«. Ko gradimo posnetek prave železnice, ima vsak zakaj svoj zato! Nihče nas ne bo gnjavil, zakaj je kretnica postavljena prav tu in ne tam. Na vsako vprašanje najdemo odgovor na kraju, ki ga modeliramo – zelo enostavno in praktično!

Izbrati moramo tudi časovno obdobje, v katerem bo naša maketa »živela«, kajti temu primerni bodo objekti in stavbe, kot tudi vozni park in samo dogajanje na maketi.

Nekomu so všeč prostrane, z gozdom porasle površine visokega ameriškega severozahoda ali apalaškega pogorja na vzhodu, drugega prevzame divjina kanjonov in puste peščene sipine na zahodnem in jugozahodnem delu dežele, nekomu so všeč nižinske proge, ki premoščajo široke reke ali pa morda velemesta, polna industrije z nešteto tiri in ogromnimi železniškimi postajami. Tudi ob obalah obeh oceanov je speljana proga. Prevoz premoga, zdrobljenega kamenja ali podrtega lesa, je bil že od nekdaj zanimiv za železniške modelarje – to so tako imenovane Short Line proge in večina med njimi so bile ozkotirnice. Skratka neskončno možnosti imamo, ko se odločamo za progo, ki jo želimo modelirati.

Precej revij je šlo skozi moje roke, prav toliko specializiranih knjig, ki vsaka posebej obravnava točno določeno progo in po dveh mesecih, ko sem že vsak list znal skoraj na pamet, sta ostali še samo dve: gozdna, ozkotirna železnica iz zgodnjih let prejšnjega stoletja, ki je speljana ob reki Lavrence v Kanadi in druga, normalnotirna železnica, v jugovzhodnem predelu države Tennessee, iz obdobja 1960 do 1980, ko sta v tem delu še vladali železniški družbi L&N ( Louisville & Nashville – tako imenovana Dixie Line ) in SR imenovana tudi SOU ( Souther Railway ). Danes sta to družbi CSX Transportation in NS ( Norfolk Southern Corporation ).

Ameriške ozkotirnice so poglavje zase in s tem tudi nabava tirnega materiala in voznega parka. Tirnice še lahko izdelamo oz. predelamo sami – na pravo med tirno razdaljo. Izdelava voznega parka pa je le prezahtevna. Kot sem že omenil sem poleg industrijske proge, izbral gozdno ozkotirnico, v razmerju H0n3. Naj pojasnim: H0 ( beri: ha - nič ) je pomanjšava 1:87, n je narow gauge ali ozkotirnica in št. 3 pomeni razmik med tri v naravi in v tem primeru znaša 3 foot ( 1 ft = 30,48 cm ). Ko to preračunamo, znaša tirni razmik na maketi 10,5 mm! Torej je tudi ves vozni park prirejen na ta razmik. Ni težav z nabavo materiala z druge strani Atlantika, pač pa so cene tem modelom tirnih vozil zelo zasoljene. Na sliki 1 je ozkotirna lokomotiva, ki stane od 400 ameriških dolarjev naprej, vagoni pa so 30 $ in več. Ko si lokomotivo dobro ogledamo, je vsekakor vredna tega denarja, čudoviti izdelki so to! Je še možnost nabave kit kompletov ali sestavljank, ki so cenejše. Mislim pa, da je to vseeno malo preveč za naše žepe, mogoče kdaj drugič…

Poleg zaporedne številke pod vsako sliko je še datum fotografiranja ali risanja. Kjer datuma ni, je ilustracija povzeta po knjig ali reviji ali pa je avtor nekdo drug, kar je prav tako navedeno v oklepaju.

Slika 1 ( revija Gazette )

Ostala je še druga izbira: normalno tirna železniška proga dveh družb ( L&N in SOU ), ki se vije vzdolž severnega vznožja pogorja Appalchi, v zvezni državi Tennessee. To sta v bistvu dve ločeni progi, ki se v Calhounu združujeta, pač zaradi oskrbe velikega industrijskega obrata, papirnice – Bowater mill, ki obratuje še danes, seveda v veliko večjih razsežnostih.

Modeliran odsek sestavljajo štiri pomembne točke:

- mesto Cleveland

- ADM Milling Company, na obrobju mesta Cleveland

- obrat papirnice Bowater Mill ob mestu Calhoun

- ranžirna postaja oziroma vlakovni žep ( Train Box ), v mestu Etowah

Slika 2 prikazuje zvezno državo Tennessee, z poudarjeno vzhodno regijo in z romboidom je označen modeliran odsek. V železniškem žargonu imenujejo ta predel Hiwassee Loop. Povečan prikaz poteka obeh prog, ena pod upravo L&N in druga pod upravo SOU, je povzet po železniškem atlasu severno ameriških prog.

Slika 2 ( junij 2005 )

Cleveland

V mestu Cleveland, pri železniški postaji, se od glavne proge vzporedno odcepi odstavni tir, na katerem trenutno stoji lokomotiva družbe NS, z priklopljenim vagonom ( slika 3 ). Oba tira sežeta čez cesto, kjer so zapornice z svetlobnimi opozorilnimi semaforji ( slika 4 ). Sama postaja ni »bogata« z tiri, je pa na obrobju mesta v bližnji okolici veliko industrijskih področij, do koder je speljana železnica. Eno od takih je ADM MIlling Co, ki ima sedež v Nebraski.

Slika 3 ( april 2004 )

Slika 4 ( april 2004 )

ADM Milling Co.

Poleg odstavnega tira v mestu Cleveland pa na maketi zavzemajo del prostora še tiri, ki so speljani do obrata ADM Milling Co., na obrobju mesta. Slika 5 prikazuje upravno stavbo obrata. Na tirih prevladujejo vagoni vrste hopper, ki v tem primeru služijo za prevoz kemikalij.

Slika 5 ( junij 2005 )

Slika 6 ( junij 2005 )

Slika 6 predstavlja Track Mobile, posebno tirno vozilo, namenjeno premikanju vagonov v območju ADM. Dobro so vidne tudi pnevmatike, ki služijo za vožnjo po cesti. Pri nas so podobna kombinirana vozila vrste Unimog.

Bowater Mill

Opraviti je potrebno precej terenskega, dela da zberemo zadostno število podatkov, ki jih rabimo za prototipno izdelavo makete. Slika 7 je novejši letalski posnetek tovarne papirja, ki je eno od središč moje makete, drugo je že prej opisan obrat ADM. Tako velikega obsega tovarne papirja seveda ne morem modelirati, zato izhajam iz začetkov postavitve tovarne, ki sega v leto 1954. Reka na levi strani slike, se imenuje Hiwassee River in se le nekaj milj od tod izliva v mnogo mogočnejšo reko Tennessee.

Cesta, ki je na obeh fotografijah v ospredju, je znamenita stara Lee Highway, ali HW11, kot nosi oznako danes.

Slika 7 ( arhiv Bowater )

Calhoun

Odcep proti industrijskemu obratu Bowaters Mill je izveden v kraju Calhoun ( slika 8 ), kjer se srečata dve progi: ena pride iz severo vzhodnega konca, torej iz Knoxvilla in druga iz vzhodne strani, natančneje od mesteca Etowah, skozi katerega pelje proga pod upravo L&N. Obe progi sta vzporedni, vendar med sabo oddaljeni in prihajata iz Knoxvilla, ter nadaljujeta proti Chattanoogi.

Slika 8 ( junij 2005 )

Slika 9 ( junij 2005 )

Vsaka papirnica potrebuje osnovno surovino in to je les. Skozi Etowah drsijo neskončno dolge vlakovne kompozicije, naložene z hlodi ( slika 9 ). Povsem druge vrste tovor pa samo počasi prepelje postajne tire in nadaljuje proti mestu Knoxville na severu.

2. Velikost in oblika makete

Vedno so težave s prostorom namenjenim za postavitev naše makete. In vedno je premajhen! Čez lužo je malo drugače: že sama dežela je tako ogromna, da k njej sodijo velike in razkošne makete. Težave s prostorom rešujejo tudi na način, ko je maketa v več prostorih. In nikjer nisem zasledil pravokotnih maket, kot je v navadi pri nas, razen dioram! Povsod so makete speljane ob steni, v več nivojih, ali z »polotoki« v notranjost prostora, ali pa skozi zid v sosednji prostor. To je edina praktična in pametna postavitev, saj je vsak del makete dosegljiv brez kakršnih koli težav in vneti fotografi si lahko privoščijo prav vsak detajl na maketi.

Pri meni je prostor malenkost bolj omejen, kot pri ameriških kolegih. Na voljo imam samo eno sobo v velikosti 5 x 4 m. Če sem bolj natančen, samo en kot v tej sobi. In če sem še bolj natančen: vzdolž ene stene je 190 cm prostora in ob drugi 180 cm. Iz tega sledi, da bo maketa v svojem tlorisu, oblikovala črko L. Idejno je maketa zasnovana precej razkošno in zaradi prostorske omejitve sem se odločil zgraditi več nivojno progo.

Prvi dve točki sta izpolnjeni!

Zaradi hitrega pregleda smernic, ki sem si jih zadal pri gradnji makete, sem po ameriškem vzorcu pripravil tako imenovani telegrafski opis makete, tabela 1. To tabelo imenujemo tudi metrika makete. Sam uporabljam ameriške izraze za vse opise, sezname, tabele in dnevnike iz razloga, da si jih čim laže zapolnem.

Tabela 1:

USA	SLO
Name	-Ime makete	:	Hiwassee Loop
Scale	-Merilo	:	N ( 1:160 )
Size	-Velikost makete	:	188 x 186 cm
Prototype	-Naravni vzorec	:	Hiwassee Loop, Tennessee / Louisville & Nashville and Southern Railway
Locale	-Lokacija	:	Tennessee – jugovzhod ( Mcminn Co., Bradley Co. )
Period	-Obdobje	:	pozna 1960 do sredine 1980 let
Layout style	-Vrsta makete	:	Ovalna in odprta glavna proga z odcepi industrijskih tirov
Lenght of mainline	-Dolžina glavne proge	:	cca. 16 m
Layout height	-Višina makete od tal	:	80 do 91 cm
Benchwork	-Konstrukcija	:	mrežna konstrukcija z prekritjem vezanih plošč
Roadbed	-Tirna podlaga	:	3 mm pluta na 6 in 8 mm vezani plošči
Track	-Tirnice	:	flextrack – code 80 – Atlas
Turnout maximum	-Odklon kretnic	:	številka # 6 – Peco
Minimum radius	-Krivinski polmer	:	glavna proga min. 330 mm, industrijski tiri min. 270 mm
Maximum grade	-Največji naklon proge	:	5,3 %
Scenery construction	-Relief	:	plaster nanešen na styrodur
Backdrop construction	-Ozadje	:	ročno narisano po naravnem izgledu ( fotografije )
Control system	-Upravljanje makete	:	analogno – krmilni pulti, smer menjalna stikala, Z vezava

S takšno tabelo je v Ameriki opremljena prav vsaka maketa in bralcu ali obiskovalcu pove vse, kar mora vedeti o maketi.

3. Razmerje in vrsta makete

Glede na raznovrstnost namena makete je edino uporabno merilo zame 1:160 ali N.Slika 10 prikazuje tirno blok shemo s katere je razvidno, da je to mešana vrsta makete: z zaključeno ovalno progo, odprto progo in tirno kaseto. Za premoščanje višinske razlike je v ta namen zgrajena spirala, ki povezuje postaji Chattanooga in Cleveland.

Slika 10

Po pregledu zemljevidov in načrtov naravnih tirnih situacij, sem napravil prvi osnutek dela proge, ki ga nameravam modelirati. Zbral sem enostavno zaporedje dejstev:

- glavna proga, družbe SOU, poteka od mesta Cleveland proti severu do mesta Calhoun, kjer je odcep industrijskega tira proti tovarni papirja Bowater

- industrijski kompleks Bowater Mill je vzhodno od premikalne postaje Calhoun

- v nasprotno smer, proti jugu, pa proga nadaljuje do mesta Cleveland in skozenj naprej proti Chattanoogi

- ob glavnem tiru Cleveland – Chattanooga, je tudi industrijski tir za oskrbo prehrambenih surovin, ADM Milling Co

Našteta dejstva so pogojevala prve sheme in po več poskusnih, se je izostrila končna shema, ki bo osnova za natančno načrtovanje makete. Seveda z razumljivimi in dovoljenimi odstopanji: nagib proge proti obratu Bowater Mill, razdalje med posameznimi točkami in objekti, itd. Rezultat vseh načrtovanj in pogojna oblika makete sta me pripeljala do zaključka, da bo glavna proga v obliki ovala, delno pokrita in v dveh nivojih.

Pri obratu Bowater Mill je tudi položen povratni tir ( switchback ), pod zaporedno št. 409 in 410, z dvojno funkcijo ( slika 11 ):

- služi za prehod vlakov iz smeri Calhoun proti postaji Cleveland, ali obratno

- služi kot dostava vagonov na ostale industrijske tire v obratu Bowater Mill

Slika 11

5. Gradivo

Pri načrtovanju in gradnji makete uporabljam knjige, revije, atlase, sheme in načrte, ki sem jih uspel kupiti ali napraviti sam in za oblikovanje pokrajine fotografije, ki sem jih posnel v Tennesseeju. Študiranje knjig in revij in načrtovanje makete mi je vzelo približno tri mesece časa. Potrebno je opraviti povečave tlorisov proge in načrtov posameznih odsekov, izluščiti tisto, kar res potrebujem in omejiti prostorski obseg pokrajine okoli proge, ki ga bom modeliral; ta v povprečju naj ne bo manjši od 30 m, ali 100 ft ( foot ) na vsako stran proge!

Osnovno pravilo: vedno na načrt tlorisa makete najprej narišemo glavno progo in šele nato postaje, odcepe stranskih prog in ostalo! Poskusite drugače in videli boste, da nam nekako ne uspe to, kar smo si zamislili.

6. Naprave in objekti

Napravimo spisek vseh naprav in objektov, ki bodo na maketi. V to so vštete vse zgradbe in vsi funkcionalni objekti: od mostov, signalov, zbiralnikov za vodo, čistilnih jaškov, itd. Podrobneje si izpišimo podatke samo tistih, ki jih bomo modelirali, vse ostalo je izguba časa. V ta namen je sestavimo tabelo, ki naj zajema vse objekte na maketi.

Lokacije objektov v obratu Bowater Mill, so vidne na sliki 12.

Slika 12

8. Detajliranje

To je poglavje zase in zahteva največ časa. Tu je že potrebno ločiti risbo ali shemo od načrta, ki naj bo natančen! Pomni: detajliranje poteka od začetka do konca gradnje makete in ne, kot vlada zmotno mišljenje, ko je maketa že končana!

Pri načrtovanju makete in vsega, kar je na njej, sem detajliranje razdelil v zaporedne operacije, ki si logično slede:

- načrt

- številčno označevanje ali kodiranje

- izdelava ali sestavljanje

- barvna shema in staranje ( weathering )

- postavitev ali lokacija objekta

- električne povezava z krmilnim sistemom

- preizkus delovanja ( kjer je to potrebno )

Uspeh bo zagotovljen, če se držimo tega zaporedja, ne glede, kako časovno napredujemo. Gradnja makete je zahteven projekt in nikar se naj nam ne mudi, da ne bomo kasneje obžalovali. Vsaka stvar stane nekaj denarja in zahteva veliko truda. Bolje da zadevo prespimo ali odložimo, kot brez volje in prave ideje pokvarimo osnovno zamisel, ali izdelamo packarijo. Podrobneje si oglejmo zaporedje operacij.

Načrt:

Vse, kar počnemo na maketi, naj bo skrbno načrtovano. Osnovno vodilo je točno izrisan tloris makete v merilu 1:5, seveda vsak nivo posebej in vsebuje vse vidne in nevidne objekte, ki so tudi številčno označeni. V ta namen sem pripravil ustrezne tabele, iz katerih je moč razbrati vse, kar potrebujemo pri izdelavi, postavitvi ali električni povezavi. Načrt makete vsebuje več listov velikosti A3 in A4. Napravil sem še nekatere popravke, ki so se porodili med nastajanjem načrta in prebiranjem knjig. Natančneje so nivoji in njihovi načrt opisani v poglavju 14, z naslovom Gradnja makete.

Posebno pozornost sem posvetil medsebojni razdalji vzporednih prog in krivinskim, medsebojnim razdaljam. Ameriški vlaki so daljši od evropskih, tako v celoti, kot posamezni sklopi vlaka ( lokomotive, vagoni ). Temu primerno so prilagojene tudi vse minimalne dimenzije medsebojnih razmerij proge in objektov ob njej, višine tunelskih portalov in koti odklonov kretnic, ki so na moji maketi največ 15°. Načeloma veljajo minimalni polmeri tirnih zavojev. Mere so v inčih ( in ali ¢¢ ) in 1¢¢ je 25,4 mm. V tabeli 3 so priporočeni polmeri za oba najbolj razširjena sistema malih železnic v svetu.

Tabela 3:

	H0	N	parne / dizel lokomotive	max. dolžine vagonov
Odprta proga	30¢¢	17¢¢	vse vrste	vse dolžine
Standardni zavoj	24¢¢	14¢¢	4-8-2, 2-8-4 / 6-osne dizlovke	80 feet
Oster zavoj	18¢¢	11¢¢	4-6-2, 2-8-2 / 4-osne dizlovke	60 feet

Dolžine vagonov so podane z enoto feet in 1 ft je 30,48 cm. Seveda so dolžine vagonov navedena za prave vagone. Modeli so ustrezno merilu tudi dolžinsko pomanjšani, vendar ob nakupu modelov veljajo vse normalne dimenzije, kot za »ta prave«!

Veliko časa zahteva risanje nosilnih ploskev. Maketa je zgrajena v dveh nivojih, kar pomeni, da je treba smotrno speljati progo z enega na drug nivo. Proga ne sme biti prestrma in polmer zavojev mora omogočati nemoten prevoz daljših lokomotiv in dolgih vlakov.

Številčno označevanje:

Vsak objekt, stavba, vozilo ali pomembna točka na maketi ima svojo številčno oznako – kodo. Kode sem razdelil v skupine in tako že z odčitavanjem številčne kombinacije na opisni tabeli vem, kam spada. Številčna koda istočasno pomeni tudi številko lista, na katerem je podroben načrt objekta, njegov podroben opis itd.

Izdelava, sestavljanje:

Najlaže je posamezne zgradbe ali druge objekte, ki bodo na maket, zgraditi s pomočjo sestavljank. Včasih to ni mogoče, ker tistega, kar modeliramo, ni mogoče kupiti. Pomagamo si s skicami, fotografijami in izmerami na terenu, po katerih doma narišemo podroben načrt in nato zgradimo željen objekt. Zelo zanimivo delo in svojevrsten izziv, če to počnete prvič! Poskusite in videli boste, česa vsega ste sposobni. Vem, da boste navdušeni nad sabo, še posebej, ko boste prijatelju pokazali svoj izdelek, ki je plod vaših oči, uma in spretnosti rok! Tudi tu velja, da se nam ne sme muditi. Kadar v kaj nismo povsem prepričani, si objekt še enkrat podrobno oglejmo, napravimo ponovno skice in načrt in rezultat bo zadovoljiv. V maketarstvu, kjer posnemamo originale, ne delamo ničesar na pamet!

Barvna shema:

Nekatere barve so nam bolj všeč, kot druge. To nas ne sme zavesti, saj izdelujemo posnetek originala in kakršne so barve v naravi, takšne morajo biti tudi na maketi. Izgovor, da nismo vešči barvanja, je le slaba tolažba za trud, ki ga bomo morali vložiti, da bo izdelek tak, kot ga želimo. Izberemo kvalitetne oljne barve, barvamo lahko s čopiči ali z zračno pršilko. Pozornost velja dekoracijskim in ostalim nalepkam, ki morajo biti v merilu in imajo vsaka svoj namen: oznake na tirnih vozilih, na stavbah ali reklamnih tablah…

9. Upravljanje makete

Lahko je analogno, se pravi z regulatorji vožnje vlakov in stikali, s katerimi vklapljamo ali izklaplajamo tirne odseke ali pa uporabimo modernejši način upravljanja vlakov DCC ( Digital Comand Control ). Slednja odločitev nam bo precej stanjšala denarnico. Moja maketa je upravljana s prvim načinom, torej analogno, kar v grobem pomeni z stikali in tipkali. Iz slike 22, je razvidno, da so tiri speljani precej zapleteno in zato maketa vsebuje 4, tokovno neodvisne dele proge. Za vsakega od teh sem namenil svoj transformator 220 VAC / 16 VAC in z močjo 50 VA. Prav toliko je tudi regulatorjev vožnje vlakov in več smer menjalnih mikro stikal, v povezavi z stabiliziranimi usmerniki za posamezne odseke proge, znotraj iste barvne skupine. To omogoča zelo odprt in neodvisen način vožnje celo na postajah z več tiri, ko lahko na vsakem od njih, vlak vozi v drugo smer.

10. Pokrajina na maketi

Izgleda naj, kot je tista v naravi, v neposredni bližini proge. Na maketi, ki jo modeliram, je velik del pokrajine pokrit z mešanim gozdom, ki sega prav do reke.

Omejil sem se na modeliranje pokrajine največ 100 m na vsako stran glavne proge in prav tako ob stranskih progah. Slika 13 prikazuje odcep industrijske proge proti obratu Bowater Mill, na sliki 14, pa je desna - glavna proga, speljana mimo ADM obrata v Clevelandu. V obeh primerih je okolica proge in objektov obdana z bujnim rastjem.

Slika 13

Slika 14

Kot osnovo za oblikovanje hribovja, uporabljam styrdur plošče, debeline 5cm. So lahke, zelo goste in enostavne za oblikovanje. Med sabo jih lepim z belim mizarskim lepilom, ki ne topi.

11. Tloris celotne makete

Zajema tloris makete po posameznih nivojih in skupno, kjer proga, ki je v predoru ali pod zgornjim nivojem, ni vidna. Na takšen načrt najlaže vnašamo vse podrobnosti. Smotrno razdelimo načrte na več delov:

- tirna situacija

- elektrifikacija

- pokrajina

- objekti na maketi

- celoten izgled

Naslednja slika 15, prikazuje orientacijo postavitve objektov, v obratu ADM Milling Co. Klub temu, da sta samo dva vzporedna tira, je dovolj prostora za sestavljanje ter razstavljanje vlakov in premikanje vagonov na območju obrata AMD. Sicer pa, če tako počno v naravi, zakaj ne bi mogel isto početi tudi na maketi!

Slika 15

12. Vozni park

Imenujemo vsa tirna vozila, ki bodo udeležena v prometu na naši maketi. To poglavje zahteva študijo knjig in fotografij. Veliko vagonov si je med sabo zelo podobnih, vendar se bistveno razlikujejo v barvni shemi in oznakah železniške družbe, kateri pripadajo. Včasih so te oznake zelo drobne – bodimo pozorni. Vsekakor bo na maketi veliko vagonov iste vrste in poskrbimo, da bodo imeli vsi različne šteilke. Na moji maketi imajo skoraj vsi vagoni 6 mestne številke, ki so seveda različne. Ti detajli, ki veliko pomenijo, bodo podrobneje opisani v poglavju 16. Označevanje vlakov… Prav tako je z lokomotivami.

Maketa Hiwassee Loop predstavlja obdobje med leti 1960 in sredino 1980-ih, torej je tudi vozni park prilagojen tem letom; takrat še ni bilo električnih lokomotiv in dizlovke so že vladala na skoraj vseh tirih. Težke vagone ( vrste Hopper ), ki so sestavljeni v daljše vlakovne kompozicije, vlečejo istočasno tri dizel lokomotive – vsaka z svojo serijsko številko. V to obdobje tudi ne sodijo visoki tovorni vagoni, ali vagoni, ki so proizvod modernejše dobe. Veliko nadgradenj vagonov je bilo zgrajenih iz lesa, tudi Caboose. Torej pri nakupu voznega parka preudarno. Še namig: kadar so v vlakovno garnituro vprežene dve, tri ali več dizlovk, je le prva »prava«, torej z motorjem ostale pa so »dummy« ali nadomestek, ki je povsem enaka prvi, samo da nima motorja – cenejši nakup!

Vrste vagonov, ki so običajno vozile po ameriških progah:

vrsta	namen
Caboose	Zaposleno osebje, hrana za železniško osebje, kontrola
Commisary car	Inspekcijski vagon za pregled proge
Boxcar – single door	Prtljaga in ostali zabojni ali večji kosovni tovor
Boxcar – double door	Prtljaga in ostali zabojni ali večji kosovni tovor
Flatcar	Hlodi, deske in težji ali večji kosovni tovor
Hopper - covered	Kemikalije
Hopper - open	Razsuti tovor
Gondola	Razsuti in kosovni tovor
Flat car	Kosovni tovor in težji tovor
Roll Stock – open	Premog, pesek in ostali razsuti tovor
Roll Stock – covered	Razni tovori
Refrigator	Hladilnik, za prevoz živil
Stock Car	Za prevoz živine
Tank car	Voda, kemikalije in goriva ter maziva

Vrste vagonov, ki so v uporabi na maketi Hiwassee Loop:

Mark	Type	Description	Notice
FC	Flat car	Ploščat vagon
FD	Flat car	Ploščat vagon s spuščenim dnom
FM	Flat car	Ploščat vagon
GB	Gondola	Nizek odprt vagon
HM	Hopper	Odprt vagon z dvema izpustoma na dnu
HT	Hopper	Odprt vagon z tremi ali štirimi izpusti na dnu
LO	Covered hopper	Pokrit vagon, enak kot zgornja dva
LP	Pulwood car	Ploščat vagon za prevoz razrezanih hlodov
RA	Refrigerator car	Vagon zamrzovalnik - cisterna
RBL	Refrigerator car	Izoliran vagon zamrzovalnik, brez ventilacije
RP	Refrigerator car	Vagon z mehaničnim zamrzovalnikom
SM	Stock car	Vagon za prevoz živine - enoprostorni
SC	Stock car	Vagon za prevoz živine z dvema nivojema
TA	Tank car	Vagon cisterna
XAP	Auto-parts boxcar	Za prevoz avtomobilov in njihovih delov
XM	Box car	Zaprt tovorni vagon za prevoz raznih kosovnih tovorov

Opis nekaterih značilnih lokomotiv:

Verjetno vsi poznate dizelske lokomotive z »nosom«. To so lokomotive izdelovalca EMD, serije F ( slika 16 ). V našem primeru, ko te lokomotive vlečejo težak tovor, nikdar niso vprežene kot posamezen agregat, ampak vedno v seriji z še najmanj eno lokomotivo ali pa pomožnim serijskim agregatom, ki ga imenujemo tudi B enota ( v originalu se pojavlja največkrat pripona – dual ). Ta pomožni agregat služi pred vsem kot dinamična zavora, saj bi se ob tolikšni tovorni teži vlak ustavljal nekaj deset kilometrov. Ko boste kupovali to vrsto lokomotive, lahko naletite na več vrst oznak, ki imajo vse enak pomen FP7 – dual = FP7A + B = FP7 A/B = FP7 A + FP7 B. Lahko pa nastopa tudi vlečna kombinacija: lokomotiva – pomožni agregat – lokomotiva, torej FP7 A + B + A. Vse naštete variante so prikazane na sliki 24. Prav zadnja vprega izgleda zelo mogočno, saj optično podaljša lokomotivo in se brez primere poda dvajsetim ali petindvajsetim vagonom, za prevoz tovora.

slika 16

Še kombinacija dizel lokomotiv vrste GP7. To so izredno močni agregati ( 1500 KM ), ki služijo za vleko vagonov, pred vsem pa za premikalna dela na postajah ( slika 17 ).

Slika 17

13. Stroški in nakup

Dobra stran pri nakupovanju je v tem, da je gradnja makete dolgotrajen proces in tako tudi laže zberemo ali prihranimo potrebna sredstva. Vsekakor bo najmanj stroškov, če se bomo vsake stvari lotili po v naprej pripravljenem načrtu in šele, ko bomo zagotovo prepričani, kaj hočemo.

Še enkrat: vsako maketarsko operacijo skrbno načrtujmo in premislimo, predno odpremo denarnico. Pri nakupu tirnega materiala ne skoparimo. Privoščimo si kvalitetne, čeprav malo dražje tirnice, vlaki bodo po njih dobesedno drseli, kar nam bo v veliko veselje in enostavno upravljanje končane makete. Vse ostalo, kar lahko izdelamo sami, pa se tega brez skrbi lotimo. Mogoče prvi izdelek ne bo po našem okusu, bo pa naslednji veliko boljši in prav tak, kot smo ga želeli. Vsega, kar bomo modelirali ni moč kupiti. Lahko pa si pomagamo z »univerzalnimi« sestavnimi elementi, ki nam zelo olajšajo delo in še poceni so! Vsekakor je zelo dobrodošel styren, s katerim lahko modeliramo prav vse, kar si zamislimo.

Zgodi se, da naletimo na model lokomotive, v katero se dobesedno zaljubimo na prvi pogled. Odločitev je vaša: ali gradnja makete ali zbirateljstvo voznega parka! Če vas denar ne obremenjuje preveč, ste lahko tudi oboje – maketar in zbiratelj.

Še nekaj ameriških naslovov proizvajalcev opreme za makete:

- ATLAS Model Railroad Co., Inc., 378 Florence Ave., Hillside, NJ 07205, USA

www.atlasrr.com

- KATO U.S.A., Inc., 100 Remington Road, Schaumburg, IL 60173

www.katousa.com

- Northeastern Scale Lumber, 99 Cross Street, Methuen, MA 01844, USA

www.northeasternscalelumber.com

- Woodland Scenics P.O. Box 98, Linne Creek, MO 65052, USA

www.woodlandscenics.com

- DPM P.O. Box 66, Line Creek, MO 65052, USA

www.dpmkits.com

Opozorilo: plačilo je s kreditnimi karticami, ponekod tudi z denarnim nakazilom. Plačilno sredstvo pa je v obeh primerih izključno ameriški dolar!

PRVA STRAN