Na kratko o življenju v Rimu

Oglejmo si Rim in življenje v njem za cesarja Avgusta. Široko, pravokotno cestno omrežje, široke vodoravne ceste - to je bilo načelo mestnega helenističnega stavbarstva. Nasprotno pa je bila v neredu hiš v Rimu orientacija skoraj nemogoča, razen če si se povzpel na kak grič, npr. na streho svetišča na Kapitolu.
Cesar Avgust je postavil marmorni Rim. Za Cezarjev trg z Venerinim svetiščem in za Avgustov trg z Marsovim templjem so podrli obsežne stanovanjske stavbe. Forumi so bili visoko obzidani. Še veličastnejši je bil pogled s Kapitola proti Monte Pinciu s Pompejevimi vrtovi; tam spodaj je bilo svetišče Martovo polje, predmestje, polno lepih stavb. Za Avgusta so postavili tam Panteon in med drugim njegov mavzolej.

Avgustus

Na raznih krajih v mestu so bila velika skladišča za blago: sol, žito, vino itd. Posebna tržišča so bila za vole, prašiče, ribe, zelenjavo itd.; za to so kasneje sezidali posebne stojnice. V mestu so bile tudi menjalnice denarja.
In kako je bilo z vodo? V dolgi deževni zimi je tekla deževnica po ulicah. Pod mestnimi zidinami so jo odvajali odtočni kanali. V Avgustovi dobi je imel Rim že sedem akvaduktov. V posameznih mestnih delih so bili bazeni, da se je voda enakomerno porazdeljevala med velika kopališča. Po svinčenih, zelo vzdržljivih ceveh je prihajala z višavja; njen pritisk je bil tolikšen, da je z lahkoto dosegala vse stavbe. Razkošno so stanovali in živeli v Rimu seveda le bogataši. Revni prebivalci so se stiskali po ozkih ulicah. Tako so lastniki hiš dobivali večje dohodke, obenem pa je bilo več prostora za zidavo.
Leta 64 je nastal v Rimu Požar, ki ga je baje dal zanetit cesar Neron, da bi na razvalinah sezidal lepši zlati Rim. Požar je uničil dve tretjini mestnih okrajev in najbolj prizadel mestne reveže.