Nekaj splošnih stvari v modelarstvu

    Z modelarstvom se ukvarja malo ljudi, če odštejemo tiste, ki so kakšen model sestavili le iz radovednosti ali pa so navdušeni, le da zbirajo že sestavljene modele. Največ modelarjev se ukvarja s plastičnim maketarstvom.

    Plastično maketarstvo se je razvilo v zadnjih letih. Je najbolj razširjeno in razmeroma poceni. Plastične makete so najbolj podobne pravim, ker se splastiko da odliti zelo majhne in natančne detajle, ti so odliti v nekakšni mreži. Odlitke, ki jih potrebujemo za gradnjo, odstranimo od te mreže, jih dobro obrusimo, da se znebimo nezaželene plastike, ki se drži detajla. Pri lepljenju delcev moramo biti zelo pazljivi, kajti lepilo poškoduje gladke površine. Še zahtevnejše pa je barvanje. Manj zahtevni barvajo s čopiči in spreji. Bolj zahtevni pa se tega lotijo z barvno kopeljo. Najprej maketo s šobo pobarvajo s kovinsko barvo, ker je plastika sive, zelene ali kakšne druge mat barve, prava letala pa so iz aluminija. V drugi fazi letalo pobarvamo z ustreznimi odtenki in merilu primernimi velikosti lis ali vzorcev. Ker se pravim letalom barva obrablja, moramo to upoštevati in barvati nekoliko nenatančno. Zato se mora na zaplatah, premikajočih se delih in spojih, videti spodnja kovinska barva. Seveda to še ni konec. Maketo še postaramo. To naredimo tako, da od ustja izpuhov in mitraljezov nanesemo saje, upodobimo različne poškodbe, na železnih delih lahko tudi rjo. Maketo, če je potrebno, tudi polakiramo. Veliko težav nam povzroči pravilna izbira oznak ( nalepk ). Vedeti moramo, da so sestavnim delom priložene nalepke običajno predebele ali celo neprave, pri nemških letalih vedno manjka svastika. Po vseh teh postopkih je maketa bolj ali manj končana. Za razstavo oziroma maketarsko tekmovanje pa se je treba potruditi veliko bolj. Za model, s katerim bomo tekmovali, moramo najprej zbrati dovolj literature, tehničnih podatkov, barvnih slik in barvne sheme, ki so ponavadi v angleščini. Podatke potrebujemo za popravila odlitkov, ki skoraj vedno za nekaj mm odstopajo od pravilne velikosti v merilu. Pomagajo nam tudi za izdelavo kakšne izpeljanke letala, ki nam jo proizvajalec ne ponuja. Pomaga nam pri barvanju in izbiri pravilnih nalepk oziroma izdelavi lastnih. Tekmovalno maketo moramo še dodatno detajlirati. Zato lahko kupimo komplete kovinskih in plastičnih delcev. Te vsebujejo bolj fine detajle za dodelavo pilotske kabine oziroma kar cele notranjosti letala ter motor.

    Seveda plastično maketarstvo niso samo letala, prav tako lahko izdelujemo ladje, tanke, figure… Če pa nas orožje ne mika preveč, pa so na razpolago še avtomobili, tovornjaki ,,,

    Najbolj cenjeni modeli so leseni. Ti so razred zase, saj nimamo na voljo že izdelanih delcev, lahko pa kupimo načrt in balzo ( to je lahek les v ploščah ). Poleg barv in lepila potrebujemo še manjše kovinske delce in poseben papir, ki ponazori platno. Te modele, če jih ročno izdelamo sami, lahko tudi dobro prodamo, ker so zelo cenjeni in redki. Iz lesa ponavadi izdelujemo stare ladje in lesene predmete, objekte. V Sloveniji velikokrat naletimo na model kozolca.

    Zelo zanimivi pa so modeli na elektromotor ali motor z notranjim izgorevanjem. Ti so zelo slabo detajlirani, so pa bolj zanimivi, ker se premikajo, plavajo ali letijo. Za izdelavo takšnega modela, ki je ponavadi iz poliestra in že napol sestavljen, ni nujno, da smo spretni modelarji, Če pa jih sestavljamo sami, moramo biti pa zelo vešči. Poleg modela potrebujemo še pogonski motor, servo motorje ( mehanizem ), sprejemnik in daljinski upravljalec ter baterije. Obstajajo tudi tekmovanja, vendar niso »lepotna«, ampak hitrostna, višinska oziroma modelom primerna.

    O modelarstvu to še zdaleč ni vse, je pa kratek opis najbolj razširjenih in priljubljenih vrst modelarstva.

    V Zasavju imamo kar nekaj uspešnih modelarjev na vseh področjih. Na letališču Ruardi v Zagorju svoje izdelke preizkušajo modelarji letal, leto je bil tam tudi maketarski meeting. Večina ljudi pa pogreša modelarsko razstavo, ki bi lahko bila vsaj enkrat na leto.