Poezija

12/03/01

Home
Up
 

 

 
 
Da, jas se vikam Makedonija (02/02/1995)
Transfuzija
krv se izliva vrz mene.
Son
nekoj uporno me voznemiruva.
Srce
~uka ko kambanerija.
@ivot
navira vo starite koreni.
Se}avawe
raste vo zaboraveni misli.
Sloboda
patuva kon novi izvori.
Bunt
protiv onie koi zaboravaat.
Glas
za moeto postoewe.
Vistina
la`na za neprijatelite.
Ime
od majka i tatko dadeno.
Voda
za da bide edno i edinstveno.
Pesna
da se znae za mene, Makedonija.
Makedonija (20/02/1990)
So vekovi porobena
ti {to si bila
mra~na i ta`na boleduvala
na{a majko uplakana
{to so vekovi
krvavi solzi si leela
digni se od postelata
i svoite sinovi i }erki uplakani
po svetot rasposlani
so svoite ~ergi pra{livi
so svoite maki golemi
i koravi race krvavi
pobaraj gi majko, soberi gi
ka`i im go imeto nivno sveto
imeto nivno nepriznaeno
i razbudi go ona vo niv iskonskoto
barem sega po vekovi odminati
da izlezat i da ka`at deka seu{te postojat.
Niz ve~nosta (02/08/1993)
Leten den ubav
na izgrejsonce se ra}a
Ilinden iznikna
sred pole mirno
Se izvi{i
so juna~ka stava
Pukot nem izvira
od neboto sino
Krv se roni
od karpata luta
Narod razen
odnesuva veter
^uma da istrebi
od `ilav koren
Izgubeni, dobieni
bitkite se ko bez broj
Poleka denot ita
kon svoeto pladne
Se smiruva se
ko po nenadejna bura
Cutat cvetovi novi
na izgazenoto nebo
Majka se kiti
so prazni~no ruvo
Se veli~a ime
na junak hrabar
Ve~erta tivka
se spu{ta nad pole
No}ta crna
miren son nosi
Niv ve~nosta
patuva spomen.

 

Son (29/06/1996)
Jas sonuvam deka postojam
vo vreme idno i sega{no
Sonuvam za postoeweto
koe ostanuva vo minatoto.
Toga{ jas znaev za svetot
i svetot znaewe za men
a sega samo ponekoga{
bran dopira do mene
"vesti od zemjata i stranstvo"
dobieni kako sigurni
snimeni od ne~iv rasipan telefon,
a svetot ne znae za mene.
Mo`ebi nekoga{
vo vreme idno, pa i sega{no
}e najdam kraj na ovoj son
koj e moe sekojdnevie.
Mo`ebi nekoga{
i jas povtorno }e sum tuka.
Pri~ina (08/10/1997)
Postojam
denes, v~era, utre - se nadevam
ne znam kako, nitu zo{to
no meima
i planiram da me ima
sekoga{
ovde, tamu, nekade.
Pri~inata
do den denes ne mi e poznata
no sekojdnevno se obiduvam da ja najdam
i nema da se otka`am
bidejki sum traga~
koj go bara "postoeweto".
Za mene moeto bitie
materijalno ili ne
e realnost koja me opkru`uva
i mi vleva `ivotna sila.
Pri~inata za
moeto postoewe
tvoeto postoewe
postoeweto na se okolu nas
e pri~ina za ponatamo{noto postoewe.
Ne se pla{am da ja najdam
a nitu deka ja nema
i tvrdoglavo }e odam
tu napred, tu nazad, tu vo krug
no nema da se otka`am
bidej}ki postojam
I toe  e fakt.

              po povod tragi~nata smrt na eden drugar

Zakletva (26/02/1992)
Se zakolnavme na molk
ti{ina da ni izvira od usnite
eterot pome|u nas
na slepo da ni povrzuva mislite.
Molk od ednata, molk od drugata
dve tivki strani
o~ekuvaat zbor na vistina
kopneat da bidat sakani.
Eden pogled beskone~en
kon nego drug postojan
eden so drug se baraat
se nao|aat i se gubat.
Ti{ina seu{te po~iva
zakletvata da ne ja prekr{ime
molk me|u nas, molk okolu nas
ludnica vo nas.
Za majka mi (08/03/1993)
Poezija izvira od moeto srce
no i qubov kon edna `ena.
@enata koja {to `ivotov mi go dari
da go imam ili da go nemam.
Taa `ena e mojata majka
iako za nea jas sum od druga planeta.
Kako senka go sledi sekoj moj ~ekor
sekoja ludost, sekoja radost.
Jas sum ~ovek razli~en od drugite
~ovek na koj ne mu re~i da spie
~ovek na koj {to mu se derat da gi ostavi knigite
~ovek na koj {to se ova mu se svi|a.
 
Jas sum takov ~ovek
i za toa e "vinovna"mojata majka
                         poradi toa i zablagoraruvam.
                        
               potpis JAS

Home | Up