Prečkanje Brinice


Prečkanje Brinice

Ocena ture

0. Splošno. S 614m na 1636m, obrnjenost pobočij na J (na grebenu pa tudi na Z, S in V). Označena pot, strma travnata pobočja in nekaj skalnatih odsekov poti na grebenu. Sestop s sedla Križ je udobna, široka mulatiera. Oprema: dobri čevlji in palice.

1. Napor. Cca 1200m (na grebenu so številni kratki vzponi in sestopi). 3h do grebena, nato še 1h za prečenje čez vrh do sedla Križ in dobri 2h za sestop.

2. Moč. 1 - brez težav.

3. Psiha. 2 - lahko (na nekaj mestih je potrebna previdnost, pod nogami že čutimo globino).

4. Orientacija.1 - brez težav.



Greben Stol - Gran Monte. Manjka povsem vzhodni del nad Kobaridom. Klikni za povečavo!



Pri lovski opazovalnici

Opis ture

Glej glavno stran Brinice kako priti v vas Viškoršo/Monteaperta.

Turo začnemo prav v vasi, pri vodnjaku nad cerkvijo, kjer opazimo oznako poti št. 710 (pot št. 711 se začne nekoliko bolj spodaj v vasi). Lepa steza kmalu zapusti vas, prečka grapo in se začne vzpenjati po lepem, z drevjem poraščenem stranskem grebenu. Malo višje se pot enkrat obrne v levo v grapo, gre nekaj časa po gruščih in strmih skalah, nato pa se kmalu spet vrne na greben. V številnih zavojih dobivamo višino in tako pridemo do lovske opazovalnice. Nad nami so že vidna zgornja, travnata pobočja gore.



Čez strme trave proti grebenu

Pot se še naprej drži grebena, ki pa sedaj postane bolj strm. Razgled je vedno širši, zaljšajo ga še zadnja drevesa. Ko se strmina še poveča, pot začne težiti proti levi, počez čez strma travnata pobočja nad izrazito grapo, ki nas ves čas spremlja na levi. Pravzaprav pot za prehod uporabi strmo travnato gredino, ki se vzpenja v levo proti grebenu. Tik preden pot doseže dno grape, se spet obrne naravnost navzgor. Pred seboj že vidimo vrh M. Testa Grande, 1556m. Še nekaj strmih metrov in na grebenu smo. Odpre se lep pogled na drugo stran, na divja pobočja Muzcev, vidimo pa tudi Kanin. S severa na to mesto na grebenu pride pristop iz doline potoka Meja.



Greben Brinice aprila

Z grebena lahko skočimo proti Z na bližnji vrh, nato pa se vrnemo in nadaljujemo proti V. Imamo že precej višine, a do vrha Brinice je še daleč. Do najvišje točke bomo rabili vsaj še pol ure, saj greben sestoji vsaj iz šestih vzpetin, ki jih moramo vse več ali manj prečkati. Vzponi sicer niso visoki, a zamudni so vseeno. Nekaj delov poti je tudi precej strmih, tako da je potrebna precejšnja previdnost. Še vedno gre seveda za pohodno planinsko turo, a včasih moramo kljub temu prijeti za skale. Še posebno so lahko zoprne severne strmine pozimi ali spomladi, ko so pokrite s snegom. V zimskih razmerah rabimo seveda zimsko opremo. Sicer pa je pot lepa in razgledna. Zanimivi so tako pogledi v daljave, kot tudi v doline, še posebej na Viškoršo, naše izhodišče.



Pogled z grebena na Viškoršo vas

Z vrha Brinice vidimo nadaljevanje poti proti V zelo razločno. Naslednja vzpetina je še vedno dokaj zahtevna za prečkanje, zlasti na sestopu gremo čez nekaj zoprnih strmin, potem pa nas do sedla Križ čakajo samo še blaga travnata pobočja. Pri velikem križu smo na višini 1540m. To je točka na grebenu, kamor iz Viškorše vasi pride široka, udobna mulatiera. Čisto na vrhu, pod grebenom je razpadla, sicer pa je tako dobra, da bi bila primerna tudi za bolj zagnane gorske kolesarje. Označena je s številko 711. Obrnemo se torej v desno in začnemo sestopati po njej. Najprej izgubimo nekaj višine, nato pa pot prečka daleč v desno, pod vrh Brinice. Šele tam se spet začne spuščati bolj naravnost navzdol. Smo že v redkem gozdu in v številnih serpentinah gre mulatiera navzdol. na nekaj mestih lahko uberemo tudi bližnjico. Nazadnje pot prečka grapo (voda), gre okrog roba in naprej v Viškoršo vas.