Kanin z grebena Stol - Gran Monte

Ocena ture

0. Splošno. Prečenje celotnega grebena je dolga in naporna tura. Časi so napisani pri posameznih odsekih spodaj. Pot je zelo razgledna, večinoma lahka, a na nekaj mestih je vseeno potrebna dokajšnja previdnost, saj je bodisi greben ozek, ali pa gre pot po strmih travah. V celoti gre za srednje zahtevno pohodno turo.

1. Napor. Dvodnevna tura. Dolžina je odvisna od variante.

2. Moč. 1 - brez težav.

3. Psiha. 2 - lahko (na nekaj mestih je potrebna previdnost, pod nogami že čutimo globino).

4. Orientacija.1 - brez težav (dobre oznake, tako ali tako gremo vseskozo po grebenu).

Greben Stol - Gran Monte. Manjka povsem vzhodni del nad Kobaridom. Klikni za povečavo!

Uvod

Prečenje celotnega grebena Gran Monte - Stol je ena od najlepših planinskih tur v Julijskih Predalpah. Priporočam, da jo naredite v zgodnjem poletju, ko je greben ves v cvetju, seveda je tura lahko zelo lepa tudi jeseni.

Turo lahko naredimo z različno logistiko. Ker je celoten greben dolg več kot 30km, je vrnitev po opravljeni turi na izhodišče več kot stvar zgolj ure ali dveh hoje. V osnovi predlagam dve varianti, sami si lahko izmislite še druge:

• Z dvema avtomobiloma. Če prečimo celoten greben, boste za povratek na izhodišče najbrž raje izbrali avto kot kolo. Pustite en avto v Kobaridu in peljite z drugim avtom bodisi v Viškoršo vas / Monteaperta, v dolino potoka Meja/Mea ali na sedlo Tam na meji / Tanamea. Povzpnite se prvi dan na greben na Brinici in pojdite proti vzhodu do bivaka pod Musci. Drugi dan naredite preostanek grebena proti vzhodu, vse do Kobarida.
  
• S kolesi in enim avtom. Peljite z avtom na greben in Na Verilih (planina Zgornja Božca) pustite bicikle. Nato peljite z avtom okrog - do sedla Tam na meji / Tanamea ali celo še naprej v dolino potoka Meja/Mea. Naredite prvi dan enako pohodno turo, kot je omenjena zgoraj, za drugi dan pa vam nato ostane samo še prečenje čez vrh Stola do Božce in kolesarjenje okrog na izhodišče. Vzpona na sedlo Tam na meji je le kakih 300m.

Kako priti na izhodišča, si oglejte na glavnih straneh Brinice, Stola, Muscev in Lanževice - Breškega Jalovca.

Zahodni del grebena Gran Monte - do Brinice na desni

Opis ture

Turo začnemo prav v vasi, pri vodnjaku nad cerkvijo, kjer opazimo oznako poti št. 710 (pot št. 711 se začne nekoliko bolj spodaj v vasi). Lepa steza kmalu zapusti vas, prečka grapo in se začne vzpenjati po lepem, z drevjem poraščenem stranskem grebenu. Malo višje se pot enkrat obrne v levo v grapo, gre nekaj časa po gruščih in strmih skalah, nato pa se kmalu spet vrne na greben. V številnih zavojih dobivamo višino in tako pridemo do lovske opazovalnice. Nad nami so že vidna zgornja, travnata pobočja gore.

Čez strme trave proti grebenu

Pot se še naprej drži grebena, ki pa sedaj postane bolj strm. Razgled je vedno širši, zaljšajo ga še zadnja drevesa. Ko se strmina še poveča, pot začne težiti proti levi, počez čez strma travnata pobočja nad izrazito grapo, ki nas ves čas spremlja na levi. Pravzaprav pot za prehod uporabi strmo travnato gredino, ki se vzpenja v levo proti grebenu. Tik preden pot doseže dno grape, se spet obrne naravnost navzgor. Pred seboj že vidimo vrh M. Testa Grande, 1556m. Še nekaj strmih metrov in na grebenu smo. Odpre se lep pogled na drugo stran, na divja pobočja Muzcev, vidimo pa tudi Kanin. S severa na to mesto na grebenu pride pristop iz doline potoka Meja. Z grebena lahko skočimo proti Z na bližnji vrh, nato pa se vrnemo in nadaljujemo proti V.

Greben Brinice aprila

Imamo že precej višine, a do vrha Brinice je še daleč. Do najvišje točke bomo rabili vsaj še pol ure, saj greben sestoji vsaj iz šestih vzpetin, ki jih moramo vse več ali manj prečkati. Vzponi sicer niso visoki, a zamudni so vseeno. Nekaj delov poti je tudi precej strmih, tako da je potrebna precejšnja previdnost. Še vedno gre seveda za pohodno planinsko turo, a včasih moramo kljub temu prijeti za skale. Še posebno so lahko zoprne severne strmine pozimi ali spomladi, ko so pokrite s snegom. V zimskih razmerah rabimo seveda zimsko opremo. Sicer pa je pot lepa in razgledna. Zanimivi so tako pogledi v daljave, kot tudi v doline, še posebej na Viškoršo, naše izhodišče. Z vrha Brinice vidimo nadaljevanje poti proti V zelo razločno. Naslednja vzpetina je še vedno dokaj zahtevna za prečkanje, zlasti na sestopu gremo čez nekaj zoprnih strmin, potem pa nas do sedla Križ čakajo samo še blaga travnata pobočja. Za vzpon in prečkanje rabimo 4h.

2. Prečkanje Lanževice / Punte Lausciovizza

S sedla Križ gre pot št. 742 naprej proti vzhodu sprva v območju grebena, kasneje pa obide nekaj travnatih vzpetin. Kmalu sredi krnice na severni strani grebena zagledamo veliko, obnovljeno kočo Montemaggiore. V 15 minutah bi lahko sestopili do nje, če pa s prečenjem nadaljujemo, se držimo še naprej grebena. Pobočja so travnata, greben je vedno bolj širok, v območju Lanževice / Punte Lausciovizza, 1620m, imamo občutek, da smo na manjši gorski planoti. Vzhodno od tega vrha se z leve pridruži še druga označena pot od koče. 30min do sem.

1. Pogled z Lanževice nazaj na Brinico.

2. Pogled na greben Muzcev.

3. Na Lanževici.

Prelep pogled z Breškega Jalovca naprej proti vzhodu

3. Prečkanje Breškega Jalovca / Punte Montemaggiore

Nadaljevanje grebena proti V je podobno. Najprej se le rahlo spustimo, nato pa nas prav tako blag vzpon pripelje na izraziti vrh Breškega Jalovca. Ta je nekoliko pomaknjen proti jugu, greben z njega pa se nadaljuje v SV smeri. Zato je kot nekakšen vogalni kamen, s katerega je izreden pogled vzdolž grebena na obe strani. Prvič v daljavi zagledamo vrh Stola. Bliže, pod grebenom, pa nam v oči padejo tudi razdrapana pobočja okrog grape Belega potoka, ki je eden od dveh izvirov Nadiže.

Z vrha Breškega Jalovca se spustimo proti SV in kamlu pridemo na kraj, kjer na greben prideta poti s severa in z juga (iz Brezij).

Pred nami je del prečkanja, kjer gre pot skozi gozd na severni strani. Izgubimo tudi nekaj višine, a nikjer ne gremo pod 1400m. Med potjo skozi gozd je vredno stopiti tistih nekaj metrov v desno, na rob, kjer lahko pogledamo v grapo Belega potoka.

Nato prečkamo državno mejo, ne da bi morda to sploh opazili. Po lepem travnatem hrbtu, v juliju polnem marjetic, se pšovzpnemo na vrh Gnjilice. V tem delu je pot bolj zanemarjena, saj v preteklosti zaradi meje ni bila dosti v rabi. Z Gnjilice je le še kratek skok na Nizki vrh, pod njim pa pridemo na križišče poti, kjer steza pride na greben tudi iz Breginja. Na to nas v slovenščini opozorijo lične tablice. Čez Breški Jalovec do sem 1h.

1. Prizor z Breškega Jalovca.

2. Grapa Belega potoka.

3. Pot čez Gnjilico.

4. Prečkanje Velikega Musca (Muzca)

Vzhodno od sedla pod Nizkim vrhom greben postane bolj ozek. Poti še vedno z lahkoto sledimo, ni pa posebno dobro uhojena. Na nekaj mestih gre po strmih travah na jugu, drugje tudi skozi gozd na severu, seveda naredimo nekaj vzponov in sestopov. Tako prečkamo vrhova Nad Ohojami in Kopa. Čez predvrh Velikega Musca (Muzca) se pot spet vzpne bolj strmo in čez nekaj skal dosežemo zelo razgledno točko. Spodaj na sedlu že zagledamo streho bivaka. 45min.

1. Bivak pod Musci.

2. Kanin od bivaka.

3. Julijci z Malega Musca.

1. Zahod z Malega Musca.

2. Nočni pogled na Udine.

3. Luna vzhaja izza Malega Musca.

Lep pogled na Kanin z Božce

5. Od bivaka pod Musci čez Stol

Kratek vzpon nas popelje na Mali Musc, nato pa se greben začne spuščati, najprej 100m na Ribežne, nato še 100m na del pod Puntarčičem. Zdi se že, da je Stol blizu, a pot naredi še kar nekaj ovinkov. Najprej gre čez planotico, blizu Njivice se z desne, iz Breginja, priključi markirana pot. Sedaj pa smo res že blizu najvišje točke. Še 15 minut in tu je antena.

Sestopamo v isti smeri. Greben je širok, podoben planoti, v glavnem sestopamo v bližini roba nad Breginjem. Cesto dosežemo blizu mesta, kjer se spuščajo padalci (tabla z navodili). Od tam gremo po cesti do križišča pri planini Božca. 2h do Stola in 45min dol do sedla.

1. Od zahoda proti Stolu.

2. Na Stolu.

3. Matajur z grebena Stola.

6. Sestop

Če imamo na planini Božca kolesa ali kak drug prevoz, zavijemo na sedlu levo. Nadaljevanja vzdolž grebena proti Kobaridu ne poznam. V prvem delu gre po gorski cesti, ki prečka pobočja na breginjski strani. Pot je vseskozi tudi označena.

Oprema

Potrebujemo dobre čevlje in pohodne palice. Če se zanesemo na spanje v bivaku, ne rabimo dosti druge opreme. Spalno vrečo je sicer vedno dobro imeti s seboj, čeprav je bivak sodobno opremljen (dovolj odej). Za turo s pomočjo koles seveda rabimo tudi te (niso nujno gorska kolesa).