Mali in Veliki Nabojs s konca Zajzere

Uvod

Italijansko ime: Monte Nabois Grande.

Veliki Nabojs je prav zanimiva gora. Po eni strani pravi nebodigatreba, gora, ki s svojo oploščeno, za plezanje premalo strmo steno zakriva del pogleda na severno ostenje Viša, po drugi strani pa, priznajmo mu, mogočen masiv, ki se iz Zajzere dviguje kar 1500 metrov k nebu. Zadnjič sva se v trdi zimi, ki je na debelo nasula snega, peljala po Kanalski dolini in pogled v Zajzero je bil prav smešen. Kljub debeli snežni odeji strmo skalovje osrednje Viševe skupine, pred njim pa popolnoma bela, 1200 metrov visoka "stena" Nabojsa. Še toliko ni strma, da bi se otresla snega!

V poletni sopari Veliki Nabojs od daleč kaj lahko spregledamo. Šele pozoren pogled razkrije pred ostenjem Viša masiv, ki ga zakriva do višine 2313m. Ker je tako blizu Viša, je razumljivo, da južnega pobočja

V. Nabojs in Viš s Krniške glavice

skoraj nima. No, vseeno. Z Nabojsove škrbine, 1970m, se proti vrhu vzpenja kratko, skalnato ostenje. Ker s škrbine proti vzhodu in zahodu padata izraziti grapi, južna ostenja Nabojsa seveda prepadajo tudi vanju. Zahodni del je zelo skalnat in razbit, v vzhodnem delu pa je veliko tudi strmih travnatih vesin. In tako ima, razumljivo, Veliki Nabojs tudi dva izrazita grebena, zahodnega in vzhodnega. Spet je zahodni mnogo bolj divji in skalnat, vzhodni pa je, čeprav oster, že primeren tudi za lahek plezalni pristop. In nazadnje omenimo še, da severno ostenje prereže Velika polica, po kateri gre tudi manj zahtevna plezalna smer.

Šele ko se V. Nabojsu približamo, kot torej vpliv mogočnega Viša v njegovem ozadju preneha, se gora pokaže v vsej svoji veličini. Zelo lep je pogled nanj z velikega parkirišča v Zajzeri, torej od SZ. Kot prava ojstrica se kaže s poti h koči Pellarini. Bolj ko ga gleda-mo od strani, lepši je. Tudi z visokih vrhov Montaževe skupine je pogled nanj prav privlačen, saj naredi vtis samostojne gore.

Veliki Nabojs od vzhoda, s poti h koči Pellarini

Značilna, oploščena severna stena V. Nabojsa pa ne pada prav v dno Zajzere. Tako kot V. Nabojs stoji pred Višem, pred njim samim stoji Mali Nabojs, deloma že z gozdom prekrita kopa, katere greben se preko še ene vzpetine ali dveh nato proti severu spusti v Zajzero. Zahodno od masiva Nabojsa se proti glavnemu grebenu dviguje dolina, ki se konča z zatrepi Špranje, vzhodno od Nabojsa pa podobna dolina, ki se konča v Žabniški krnici (Za Prahami).

Veliki Nabojs nudi prav lepe možnosti za gorske ture. Na prvem mestu je vsekakor velika krožna tura. Zelo lep je tudi pristop po vzhodnem grebenu. Pozimi je Nabojsova škrbina cilj privlačnega turnega smuka. Alpinistični smučarji se v dobrih razmerah spustijo tudi prav izpod vrha. Za sladokusce pa je zanimiva Velika polica. Na vrhu smo nagrajeni z izrednim razgledom.

Prvi zabeleženi vzpon na vrh: J. Kugy, 1884.

1. Nabojst pred Višem

2. Viš in Nabojs
z Lepe glave

3. Vrh

Razgled z vrha

Čeprav smo tako blizu severne stene Viša, z vrha V. Nabojsa lahko pregledamo vse njene podrobnosti. Stolpi, grape ter spodnja in zgornja polica so prav lepo vidni. Izreden je tudi pogled na Montaž in visoko verigo Poliških Špikov, ki se vleče z njega proti JV, nič manj privlačne niso tudi navpične stene Gamsje Matere in Divje Koze. Onkraj Žabniške krnice bomo pregledovali številne vrhove Prednjih in Zadnjih Lastovic, onkraj Sedla Prašnik stoji že nekoliko odmaknjeni Kamniti Lovec. Na drugi strani Zajzere so lepo vidne Naborjetske gore, v daljavi na severu pa seveda številne avstrijske gore.

1. Prizor z vrha

2. Pogled na Montaž

3. Naborjetske gore

Dostop

Če nismo na daljšem pohodu, je dostop k Velikemu Nabojsu samo eden - s severa. Iz Trbiža nadaljujemo še kakih 10km proti zahodu, nato zavijemo proti jugu v dolino Zajzero. Parkirišče za dostop h koči Pellarini je na višini 897m. Zahodni (daljši) pristop skozi Špranjo se začne na planini Zajzera, kjer je na 1004m veliko parkirišče.

Pregled tur

1. Normalni pristop od vzhoda

Iz Zajzere do koče Pellarini je najprej kakih 280 višinskih metrov gozdne ceste, nato pa nas udobna pot povede v levo in nato navzgor pod stene Lastavic. Tam se gozd odpre in pokažejo se čudoviti prizori ostenij nad Žabniško krnico. Nato nas pot v ovinkih povede nad dolinski prag, kjer na 1499m stoji koča. Do sem 2h. Od koče naprej po dnu doline proti Z in v serpentinah na Nabojsovo škrbino (še 1h 15min). Vzpon na vrh se s te poti odcepi v desno malo pod škrbino (na V strani). Čez strmo pečevje, travnata pobočja in vršno skalovje je izpod škrbine še 1h.

Veliki Nabojs in njegove označene poti

2. Vzhodni greben

Od koče Pellarini gremo še nekaj minut proti Z, na travnati jasi pa se stare markacije odcepijo v desno. V spodnjem delu greben ni izrazit in zaradi številnih poti je markacijam težko slediti. Višje pa je težav z orientacijo konec, pa zato postane pot zahtevnejša. Na več mestih zahteva plezanje v območju I. stopnje zahtevnosti, saj pot nikjer ni zavarovana. 2h 30min.

Na vzhodnem grebenu

3. Iz Špranje

S planine Zajzere gremo po poti št. 616 ves čas proti jugu. V dobri uri in pol dosežemo Bivak Mazzeni, 1630m. Malo nad njim je odcep, kjer pot št. 616 zavije proti V in kmalu vstopi v ostenje Viša. To je Sentiero Chersi. Po zanimivih prehodih nas ponekod izpostavljena, a dobro zavarovana pot pripelje na Nabojsovo škrbino. Od bivaka cca 2h. Onkraj škrbine nato kot pri št. 1 na vrh.

Na poti v Špranjo

4. Velika polica

Obkroža Veliki Nabojs na višini cca 2050-1950 metrov. Opis ture: Marijana & Marko: Gorniški dnevnik
Manj zahtevna plezalna tura, II-III st., zelo izpostavljeno in na ključnih mestih krušljivo, 4-5 ur.

5. Smuk po normalnem pristopu

Opis ture: Marijana & Marko: Gorniški dnevnik
Zahtevnost: S4, 45 stopinj, izpostavljeno.

Zemljevid: Tabacco št. 019: Alpi Giulie Occidentali Tarvisiano. 1:2500.

Koče in bivaki

Rif. Pellarini, 1499m. Societa Alpina delle Giulie (Sezione di Trieste del CAI). Odprta od junija do septembra, pozimi zimska soba. Tel.: 0428.60135.

Biv. Dario Mazzeni, 1639m.

Kdaj na vrh?

Za vzpon so najprimernejši kopni meseci. V zgodnjem poletju utegnejo pristop od zahoda ovirati snežišča. S škrbine Nabojs gre proti V tudi lep turni smuk.