Vid Pogačnik > Istra  
Gomila in Hrvaška Čičarija Bike

37 km, +820m, -820m Srednje zahtevno kolesarjenje
Značilnost ture: Po višavju Istre. Gozdovi, travniki, samota, razgleden vrh.

Najprimernejši čas: Pomlad, jesen

Zanimivosti:
- Stare, odmaknjene vasi
- Samotna dolina pod Gomilo
- Razgledna, travnata Gomila

Potek ture: Slum, 500m – (+180m) – Brest – (+110m) – pod Žbevnico – (-110m) – odcep Trstenik – (+330m) – Gomila, 1024m – (-490m) – Lanišče – (-40m) – Prapoče (+180m) – planota Z od Prapoč – (-180m) – Slum.

Variante: Turo lahko začnemo tudi nižje, na primer v Roču (glavna cesta Buzet – Učka) ali v Buzetu. Potem seveda spustimo prečnico skozi Prapoče. Morda bi ob povratku bila dobra tudi varianta Prapoče – Klenovščak – Slum.

Zemljevid.

Gomila
Na poti na Gomilo - vrh v ozadju (Foto: Jasmina P.)


Če se želimo umakniti drenu na cestah, je najbolje, da peljemo na slovenski strani v Rakitovec in prekoračimo mejo čez maloobmejni prehod (leta 2005: plačilo za dovolilnico 200 SIT). Zaradi enkratne dovolilnice je avto bolje imeti na hrvaški strani. Peljemo na primer v bližnji Slum.

Po lepi asfaltni cesti kolesarimo navzgor v Brest in naprej pod Žbevnico. Ta travnati vrh je v tem delu hrvaške Čičarije sicer najvišji, vendar peljemo mimo odcepa, ki pelje nanj (do vrha je dobre pol ure hoje). Kmalu se cesta prevesi in sledi lep spust do križišča in desno proti Trsteniku. Odcep gorske ceste na Gomilo je malo pred vasjo.

Gomila Pod vrhom Gomile - zadaj je Žbevnica

Odcep je zaprt z zapornico, mimo katere nadaljujemo naravnost navzgor proti gozdnemu hrbtu. Vzpon ni zelo zahteven. Na drugi strani hrbta se cesta še nekaj časa rahlo vzpenja, potem pa se spusti nekaj deset metrov in prečka lepo dolino. Nadaljnji vzpon po pobočjih Zubače je bolj strm in do sedelca tik pod vrhom Gomile se bomo kar oznojili. Na vrh moramo peš – cca 10 minut.

Gomila je prvi od treh tisočakov nad Rašporjem. Vrh je travnat, poln cvetja in primerno razgleden.

Podgaće Podgaće

Spustimo se po isti gozdni cesti, saj je kolovoz naprej s sedla slab. Dosežemo asfalt, zavijemo levo v Trstenik in nadaljujemo spust v Rašpor. Ta vas danes razpada, v času zgodnje benečanske oblasti pa je tu imel sedež Rašporski kapetan, upravitelj velikega dela Istre. Blizu je tudi Rašporska jama.

Po lepem asfaltu nadaljujemo spust v Račjo vas in naprej v Lanišče. Na dnu vasi zavijemo desno in peljemo v Podgaće – nad vasjo so zanimive stene) in naprej v Prapoče. Tu poiščemo kolovoz v levo (napis: Buzet).

Slum Slum

Sledi najbolj neprijeten del ture. Kolovoz na planoto Z od Prapoč je en sam skalnjak, zato moramo peš. Lepa gozdna pobočja se na vrhu prevesijo v planotast svet, kjer se izmenjujejo travniki, grmičje in gozd. Kolovozu je lahko slediti in po krajšem spustu nas pripelje do Genetskega centra.

Makadamska cesta se še malo spušča in kmalu dosežemo križišče z asfaltno cesto. Z bližnjega roba je lep pogled na Buzet in okolico. Zavijemo desno čez planoto in se spustimo v Slum.

* * *

V Prapočah lepo najdeva pravi odcep. Že se veselim, da ne bo treba prav gor na Klenovščak, ko naenkrat opazim, da ostro kamenje kolovoza nekam trdo udarja pod moje sedalo. Potipam zadnjo gumo, seveda je precej manj čvrsta, kot bi morala biti. Kolo ne bo zdržalo niti 500 m več. Res je kmalu prazno in moram peš.

V klanec gor še ni tako hudo, saj tudi Jasmina ni kaj dosti hitrejša. Čez planoto pa me mora ves čas čakati. S kolesom v roki tečem, kolikor na ozki poti morem, na kolovozu je seveda lažje, ampak velika julijska vročina mi po nekaj kilometrih drnca pobere precej volje. Končno asfalt. A tudi tu ne morem peljati. Čaka me še precej kilometrov do Sluma, sem pa že krepko skozi vas, ko me Jasmina, ki je vendarle peljala naprej in si pri policaju na meji izgovorila dvakraten prehod, z avtom pride iskat.

 

Vid Pogačnik > Istra > Na vrh