Vid Pogačnik > Istra | |
Oprtalj in Pietrapelosa | Bike |
45 km, +500m, -500m | Srednje zahtevno kolesarjenje |
Značilnost ture: Skozi stara, sloveča mesta na planoti nad Mirno in ob reki nazaj k raz-valinam najbolj slovitega Istrskega gradu. Najprimernejši čas: Pomlad, jesen |
Zanimivosti: |
Potek ture: Pietropelosa – (+245m) – Salež – (+110m) – Zrenj – (-90m) – Oprtalj – Variante: Od Oprtalja lahko peljemo še po planoti proti severozahodu in si ogledamo ponor pri Butorih. Pod Završjem je lepa vas tudi Kostanjica, vendar je vanjo treba iz doline Mirne zaviti posebej.
|
Avto lahko pustimo kjerkoli v dolini Mirne ali Bračane, morda še najbolje v dolini Bračane, pri gostišču pod gradom Pietropelosa. Grad si je najbolje ogledati na začetku, tudi za fotografiranje je jutranja svetloba boljša od večerne. Po strmi cestici se vzpnemo do gradu (cca 15 minut, kolo lahko pustimo tudi spodaj pri avtu). Pietrapelosa je najmogočnejši (delno) ohranjeni grad v Istri.
|
Po ogledu gradu začnemo s kolesarsko turo. Peljemo po dolini ob rečici navzgor, če imamo čas, si ob vodi ogledamo nekaj prijetnih mest. Po slabih 5 km se od glavne ceste odcepimo levo in začnemo z dolgim, strmim vzponom. V serpentinah se dvigujemo skozi gozd, pridobimo kar nekaj višine. Tako dosežemo odcep pri Saležu. Vsekakor je z glavne ceste vredno iti v vas (stare hiše, lepa lega), pa tudi k cerkvi nad vasjo. Pri cerkvi je lepa kmetija in na travniku ob njej zanimiv kip »Turka«. To je nekdanji sramotilni kamen, ki sedaj v svoji togi drži sameva ob poti.
|
Iz Saleža se vrnemo na cesto in po novi, enakomerno se vzpenjajoči cesti nadaljujemo vzpon proti Zrenju. Tudi to mesto ima bogato zgodovino (tu je bil menda rojen Sv. Hieronim, prevajalec Svetega pisma). Po ogledu Zrenja kolesarimo manj naporno proti Oprtalju. Smo že na razgledni planoti nad dolino Mirne. Prihod v Oprtalj je poseben estetski praznik, saj mestece stoji izredno slikovito na razglednem griču. Tudi za ogled Oprtalja si vzemimo dovolj časa.
|
Iz Oprtalja se lahko spustimo v dolino Mirne naravnost in prispemo v Livade, tu pa priporočam, da čez planoto peljemo še malo proti severozahodu (bodisi po lepši cesti prav do Šterne ali celo še malo naprej do ponora pri Butorih, ali pa po kolovozih skozi Sv. Ivan) in se šele nato spustimo v dolino Mirne skozi slikovito Završje. Še eno od mest, ki sanjajo staro slavo, razpadajoče, a s svojim nesorazmerno visokim zvonikom kot da bi hotelo reči: »Nekoč sem pa nekaj veljalo«. Nekaj ozkih ulic, kak domačin, ki pogleda skozi okno, to pa je tudi vse, kar boste videli. Ko po spustu skozi Završje dosežemo dolino Mirne, ne peljemo na prometno glavno cesto, ampak kolesarimo levo od nje po stari cesti, ki nas pripelje najprej v Livade, kjer imajo slovito prodajalno pregrešno dragih tartufov Zigante (rastejo v Motovunskem gozdu) in nato v Istarske toplice. Od Istarskih toplic navzgor po dolini Mirne kolesarimo po glavni cesti, na odcepu zavijemo levo v dolino Bračane in kmalu zaključimo turo.
|
Še nekaj slik s ture:
![]() |
||
Razvaline Pietropelose |
Salež - "Turek" |
Ponor pri Butorih |
* * * V Zrenju je zanimiva gostilna. Menda je odprta samo ob nedeljah, moraš se najaviti. Ko prideš, ves utrujen in prepihan od kolesarjenja, te posadijo k težki leseni mizi. Če imaš srečo tako, da te v hrbet greje ogenj odprtega kamina. Ko ti je prve pol litra domačega vina premalo, naslednje pol litra časti gospodar, sicer pa kmalu opaziš, da si gostje hodijo vino k sodu točit kar sami. Ni čudno, da sosed pri mizi, Avstrijec iz Celovca, ki redno zahaja v Grožnjan, potoži, kako krivično je, da imajo Hrvatje omejitev alkohola 0%. Vseeno bo danes treba priti še domov. |
Vid Pogačnik > Istra > Na vrh |