Vid Pogačnik > Istra | |
Parenzana | Bike |
35 km, +570m, -570m | (Srednje) zahtevno kolesarjenje |
Značilnost ture: Trasa nekdanje železnice nas v blagih vzponih in padcih vodi skozi neverjetna zakotja in štiri izmed najlepših istrskih mest. Sicer pa neverjetno "odbita" tura. Najprimernejši čas: Pomlad, jesen |
Zanimivosti: |
Potek ture: Livade – (+140m) – Motovun (pod mestom, sicer še 130m gor v center) – (+130m) – Vižinada – (-270m) – Portoportone – (+240m) – Grožnjan – Variante: Iz Grožnjana turo lahko še razširimo po planoti, ali pa se v Livade spustimo striktno ves čas po Parenzani – ampak vam bo žal – samo za najbolj »odbite« (!). Če peljemo iz Grožnjana v Završje po planoti, gre tura malo gori-doli, zato je višinskih metrov več, kot kaže seštevek zgornjih višin.
|
Zemljevid 1. Zemljevid 2. |
Parenzana je nekdanja železnica, ki je povezovala Koper in Poreč. Menda je z njo povezanih nešteto zgodb, od inženirjev, ki niso poznali burje in jim je ta potem prevračala vlake, do otrok, ki so s figami mazali tire, da lokomotiva ni mogla v breg. Govori se, da bodo traso očistili in usposobili za turističen obisk, a je do sedaj tako samo v Sloveniji. Avto parkiramo v Livadah v dolini Mirne. Prav tako bi lahko turo začeli tudi iz Portoportona, torej z vzponom na Grožnjan. Iz Livad prečkamo dolino Mirne in se po glavni cesti povzpnemo pod Motovun. Seveda turo lahko nadaljujemo, ne da bi se povzpeli v mesto, vendar ogleda nemara najlepšega istrskega mesta najbrž ne bomo izpustili. |
Izpod mesta turo nadaljujemo proti Brkaću, že kar kmalu zapustimo glavno cesto in se najprej malo dvignemo, nato prečkamo pobočja na strani Mirne, potem pa spet vzpnemo pod Brkać in šele po spustu na drugi strani pri lepi vili pridemo na traso Parenzane. Odslej do Vižinade vozimo ves čas po trasi blago navzgor. Makadam je dokaj grob, a kolesarjenje ni neprijetno. Vozimo skozi divjino, čez lepe viadukte, v glavnem razgledno, se pa nabere neverjetno veliko kilometrov, saj je morala proga v vsako od stranskih dolin, ki padajo v Mirno.
|
Tudi Vižinada ima lepo lego na razglednem slemenu. Po široki asfaltni cesti spet zdrvimo v dolino Mirne. Od Portoportona se dobra cesta strmo vzpne v znameniti Grožnjan. Mestece imamo ves čas pred seboj, dosežemo ga mimo zanimivega vodnjaka in skozi lepa mestna vrata. Tudi to istrsko »mesto umetnikov« si seveda moramo podrobno ogledati. Če smo mazohisti in želimo dosledno po Parenzani, jo pri Grožnjanu spet poiščemo. Čez planoto je pripeljala do mesta, tam zavila (predor je zaprt in ga moramo obiti) in se nato spustila v dolino Mirne. |
Kmetija pri Kostanjici |
Parenzana pred Završjem |
Vendar je Parenzana od Grožnjana do Livad strahotno zaraščena in tudi vleče se kot čreva. Ja, če bi jo očistili za kolesarjenje! Tako pa jo je povečini treba narediti peš (kar pa nima smisla). Vseeno so zakotja teh pobočij enkratno slikovita! Priporočljiva kolesarska tura gre po vrhu, po obrobju planote. Po kolovozih in stranskih cestah prečkamo planoto nad Mirno, dosežemo asfaltno cesto, in se spustimo v Završje. To mestece je manj znano, a v svojem razpadanju prav tako slikovito. Pod Završjem bomo videli z desne pripeljati našo Parenzano. Spušča se proti levi, skozi predor kmalu pridemo na lep viadukt. A naj nas ne premami – tudi od tu do Livad je nadaljevanje obupno in še vedno zelo dolgo! Izpod Završja se torej spustimo po asfaltni cesti kar v dolino Mirne, nato pa po stranski cesti kolesarimo po dolini navzgor v Livade.
|
* * * Na drugi strani, od Motovuna do Vižinade, je bila Parenzana kar solidna. Le zakaj ne bi bila še od Grožnjana do Livad? In sva zakoračila po njej v trnje, češ, saj bo kasneje bolje. Pa ni bilo nič drugače, no morda pač - še slabše! Ni pa kakih posebnih težav z orientacijo - trasa se lepo enakomerno spušča tistih 240 metrov, tudi pokrajina je enkratna. Trmasti smo pa tudi že od nekdaj. Ne pozna Istre, kdor ni šel s kolesom po Parenzani! Kolesarski izlet naslednji dan pa odpade - zaradi predrte gume, seveda. |
Vid Pogačnik > Istra > Na vrh |