Strunjan

Vid Pogačnik > Istra
Strunjan	Hike

4 km, +80m, -80m

Lahka hoja

Značilnost ture: Mesečev zaliv je edini še neokrnjeni del narave ob Slovenski obali. Po kopeli v zalivu se bomo povzpeli na flišnate klife, nato pa sestopili v soline, ki komaj še životarijo.

Najprimernejši čas: Kadarkoli

Zanimivosti:
- Mesečev zaliv
- Najvišji flišnati klifi na Jadranu
- Na pol opuščene soline

Potek ture: Strunjan, hotelsko naselje – ob obali v Mesečev zaliv – (+80m) – na vrh klifov – po vrhu klifov do križa – (-80m) – Stjuža – skozi soline – hotelsko naselje.

Varianta: Seveda turo lahko podaljšamo še proti vzhodu. Sicer pa je v okolici Strunjana še precej sprehajalnih poti, po njih gremo lahko prav v Piran.

Zemljevid 1

Mesečev zaliv (Zaliv svetega križa)

Avto parkiramo ob hotelskem naselju oziroma na velikem parkirišču strunjanskega kopališča.

S parkirišča gremo na kopališče (vstopnina!), nato pa desno ob obali. Kopališče se kmalu (pri lepi vili) konča, mi pa nadaljujemo kar naprej ob obali. Kadar je visoka voda, moramo okrog prvih klifov malo bresti, sicer pa ni nobenih težav.

Normalno kopališče (sicer pa, kaj pa je normalno?) se kmalu začne sprevračati v nudistično plažo. Na sicer skalnati obali so posamezni prostorčki za ležanje, z malo sreče lahko dobimo tudi takega s senco. Po okusu si izberemo primeren prostor in tam ostanemo po želji dolgo.

Po kopanju nadaljujemo z izletom. Najbolje je, če se dan preveša v lep večer. Na klifih nad nami lahko opazujemo sredozemsko rastlinstvo, med drugim tudi mirta in jagodičnica. Slednja ima na rtu Ronek svoje edino avtohtono rastišče v Sloveniji. S hojo ob obali nadaljujemo, dokler se klifi nad nami občutno ne znižajo. Tam opazimo stezico, ki gre proč od obale in po njej se vzpnemo na vrh klifov. Po 80 metrih vzpona dosežemo zelo razgleden rob, kjer se obrnemo desno.

Na vrhu strunjanskih klifov

Sedaj nas razgledna stezica vodi ves čas po vrhu klifov. Ob pogledih v globino in na zanimivo rastlinje kmalu dosežemo znano razgledišče pri velikem križu. Ta križ je bil nekoč znamenje mornarjem, po njem se zaliv imenuje tudi Zaliv svetega križa. Blizu križa so zanimive flišne peščine, ki pokrajino še popestrijo. Najbolje je, če se na tem kraju znajdemo ob lepem sončnem zahodu. Kadar pa je dobra vidljivost, na primer po dežju ali burji, je pa s tega razgledišča prav lep razgled vse do visokih vrhov Julijcev, Karnijskih Alp in Dolomitov.

Od križa se napotimo po poti navzdol. Lahko gremo po robu (skozi goščavo), ali pa po širši poti kar naravnost navzdol. Če gremo po slednji, kmalu pridemo do prvih hiš, še malo naprej pa do cerkve Sv. Marije. Ta slovi kot romarski kraj, odkar se je bila menda tam prikazala Marija.

Od cerkve Sv. Marije se spustimo prav do obale, zaliv se tod imenuje Stjuža. Po asfaltni cesti gremo proti glavni cesti, ko pa smo približno na sredini solin, zavijemo desno vanje. Pristopov je več, ena od potk je primerna tudi za to, da soline prevozimo s kolesom.

Ko smo sredi solin, je vredno iti k prvi solinarski hiši. Ta je še obljudena. Od nje gremo ob kanalih vedno globje. V odmaknjenih delih solin lahko opazujemo jate živahnih ptičev, pa tudi sicer je pokrajina slikovita. Tako skozi soline napredujemo proti zahodu, proti drugi solinarski hiši. Tam se začne tudi že kanal s številnimi čolni, ob njem pridemo do obale. Sedaj nam ne preostane več drugega, kot da se ob obali vrnemo na izhodišče. Saj je bil vse skupaj samo sprehod!


Strunjanske soline	Večer v strunjanskih solinah

* * *

Julijski dež, ko se ti tako prileže poležavati po apartmaju. Potem še zadnjič potegne veter in skozi okno udari svetloba. Le malo je še do večera. Na vrh klifov se zapodim s kolesom - da bo potem še čas za soline. Težka je fotografska!

Vid Pogačnik > Istra > Na vrh