Taksonomija mentalnih sposobnosti naj bi odgovorila na vprašanje katere sposobnosti realno obstajajo, koliko jih je in kako jih lahko razvrstimo v logičen sistem (oziroma v kakšnih medsebojnih odnosih so).

Podlago za taksonomijo nam nudi teorija inteligentnosti, ki sem jo opisal v prejšnjem poglavju. Opisana je modularna struktura in predstavljen je procesni model intelekta.

Inteligentnost je ena sama sposobnost. Je podlaga učinkovitosti delovanja kateregakoli modula. Zaradi specializacije funkcij pa raziskave razkrivajo še manjše število širokih sklopov mentalnih sposobnosti in znotraj njih primarne mentalne sposobnosti. Soglasja o tem, katere so te sposobnosti in koliko jih je, še ni, v nadaljevanju predstavljam seznam, ki se mi zdi na podlagi raziskav, opravljenih v svetu, najustreznejši.

SPOSOBNOSTI OPAŽANJA (PERCEPCIJE)

Široki vizualni faktor:

hitrost in točnost opažanja
hitrost formiranja vidnih celot
fleksibilnost opažanja vidnih celot
prostorska predstavljivost

Široki auditivni faktor:

razlikovanje tonskih vzorcev
občutek za ritem
razlikovanje popačenega ali maskiranega govora

OBDELOVANJE INFORMACIJ IN DELOVNI POMNILNIK

obseg neposrednega pomnjenja
mentalna manipulacija
odkrivanje odnosov in korelatov

ZAPOMNJEVANJE

asociativno pomnjenje
pomnjenje smiselno povezanega gradiva

DIVERGENTNI PRIKLIC

besedna fluentnost
fluentnost idej
prožnost mišljenja
originalnost

IZKUSTVENE SPOSOBNOSTI

verbalna sposobnost
numerična sposobnost
mehanska sposobnost
formalno logično mišljenje

PSIHOMOTORIKA

psihomotorna koordinacija
spretnost rok in prstov

Kar zadeva zveze med mentalnimi sposobnostmi, velja:

• Vse korelacije med primarnimi mentalnimi sposobnostmi so pozitivne.
• Korelacije med primarnimi mentalnimi sposobnostmi znotraj posameznega širokega sklopa so višje kot korelacije med primarnimi mentalnimi sposobnostmi iz različnih širokih sklopov.